Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pleteršnik

Zadetki iskanja

Pleteršnik
dȋmnica, f. 1) ein rauchiges Wohnzimmer: na Pohorju imajo po nekod še sedaj dimnice: v veliki skupni sobi je kamen ali ognjišče, nad kojim se razprostira pokrov iz opeke, ki dim zajemlje in iz sobe odvaja, Pjk. (Črt. 222.); vsak za-se si postavljajo vrle hiše, kakor gradiče, za celo župnijo mora pa dimnica dobra biti, Slom.; — 2) die Räucherkammer, die Selchkammer, Z., Nov., jvzhŠt.; — 3) das Rauchloch, V.-Cig.; — 4) neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
dȋmnik, m. 1) der Rauchfang, der Schornstein; — 2) neka vinska trta, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); rauchfarbige Zimmettraube, Trumm.
Pleteršnik
dọ̑la, f. neka hruška (funtarica), Mariborska ok.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
dołgorę̑pnica, f. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
doljánka, f. 1) die Thalbewohnerin (dolanka), Mur., Cig., Mik.; — 2) neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
dǫ̑nda, f. 1) die Puppe, Mur., Cig., Jan., C. (Vest.), Valj. (Rad); — 2) dickes, großes Mädchen; daste li vašo dondo našemu telebanu? Ljubljanska ok.; taka donda bi si že lahko sama kruha rezala, Z.; — 3) = doda, Z., Erj. (Rok.); — prim. hs. dunda, debela, čvrsta ženska.
Pleteršnik
drásnat, adj. voll Unkraut: drasnata pšenica, Mariborska ok.-C.; — prim. drasa.
Pleteršnik
dŕča, f. 1) die Riese, die Holzriese; po drčah spuščajo les z gor, Št.; die Sandriese, Mariborska ok., C.; — 2) die Eisbahn, die Glitschbahn, Cig., Jan., C.; — 3) der Drall (Riese), Vertiefung bei den Büchsenmachern, Cig.; — 4) = ples (šaljivo), C.
Pleteršnik
drẹmȃvka, f. 1) verschlafenes Weib, Cig.; — 2) das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Tuš., Goriška ok.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
drgancẹ́la, f. die Mandel am Halse; pl. drgancele (bolezen) = drgali, Tolm., Goriška ok.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
drǫ́cati, drǫ̑cam, vb. impf. = drezati, stoßen, stupfen, Goriška ok.-Erj. (Torb.), BlKr.
Pleteršnik
drpálež, m. der Lastenträger, (zaničlj.), Ljubljanska ok.
Pleteršnik
dúliti, -im, vb. impf. röhrenförmig machen, C.; klobuk d., dulo delati klobuku, den Hut fäusten, Cig.; — d. se, anschwellen: kruh se duli, Št.-C.; — deska se duli, das Brett wirft sich, Mariborska ok.-C.; — slive se dulijo (kadar v roge gredo), Fr.-C.; — d. se = dulec delati, C.; prim. dulec 3).
Pleteršnik
dúplọ, n. die Höhlung, Cig. (T.); die Baumhöhle, Cig., Rib.-Mik., Št., Gor.; drugi ptiči so po duplih skriti, Zv.; — die Erd- oder Felsenhöhle, C.; d. v pečevju, Dict.; — das Aschenloch unter dem Herde, Mariborska ok.-C.
Pleteršnik
dúri, f. pl. 1) die Thüre, das Thor; — 2) der Pressdeckel, (dveri) Mariborska ok.-C.; — 3) = veha, C.
Pleteršnik
fŕkalica, f. eine Art Kinderpfeife, um fagottartige Töne hervorzubringen, Mariborska ok.-C.; — prim. 3. frkati 1).
Pleteršnik
fŕkati 3., fȓkam, -čem, vb. impf. 1) = 2. frcati 1), Mariborska ok.-C.; — 2) = hrkati, ogr.-C.; — 3) crepieren, vzhŠt.-C.
Pleteršnik
gáj, m. 1) junger, gehegter, gepflegter Wald, das Hegeholz; — der Hain, Mur., Cig., Jan.; — 2) kos pašnika, ki ga za binkoštno jutro "gajijo", Ščav.-Pjk. (Črt.); — 3) na gajih živeti, auf dem Lande leben, Mariborska ok.-Kres (I. 358.).
Pleteršnik
gȃvez, m. die Beinwurz (symphytum officinale), Cig., vzhŠt.-C., Celjska ok.-Trst. (Let.).
Pleteršnik
glavník, m. 1) der Haarkamm; gost, redek g.; — 2) der Dämpfer an Saiteninstrumenten, Cig.; — 3) der Rietkamm am Webestuhl, Bolc-Erj. (Torb.); — 4) die Bezahnung eines Rades, C.; — 5) der oberste Weinpressriegel, Mariborska ok.-C.; — 6) das Ackerbeetende, (glȃvnik) vzhŠt.-C.; — 7) opresno iz glav narezano zelje, (glȃvnik) Gor.
Število zadetkov: 428