Zadetki iskanja
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Etimološki
navzọ̄č -ọ́ča prid.
Pleteršnik
SSKJ²
nedôlžen -žna -o [nedou̯žən] prid., nedôlžnejši (ȏ)
1. ki nima krivde, ni kriv: obdolžili so ga, izkazalo pa se je, da je nedolžen; nav. ekspr.: ubijanje nedolžnih ljudi v vojnah; pri tej stvari sem popolnoma nedolžen / ekspr. zlaže se ti z najbolj nedolžnim obrazom / ekspr. zakaj pobijaš nedolžne ptičke
● ekspr. nedolžna kri vpije po maščevanju po nedolžnem umorjene(ga) je treba maščevati
2. v krščanskem okolju ki je zaradi otroštva, mladosti (še) čist, nepokvarjen: veselo čebljanje nedolžnega dečka; pohujševati nedolžne otroke / nedolžna ljubezen / ekspr. nedolžno oko, srce
// vznes. ki je simbol nedolžnosti: nedolžna bela lilija
3. ekspr. ki še ni imel spolnih odnosov: je še nedolžna; nedolžno dekle
4. ekspr. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nedolžen prehlad, prepir; poškodba ni tako nedolžna / nedolžna satira / vino je precej nedolžno lahko
1. ki nima krivde, ni kriv: obdolžili so ga, izkazalo pa se je, da je nedolžen; nav. ekspr.: ubijanje nedolžnih ljudi v vojnah; pri tej stvari sem popolnoma nedolžen / ekspr. zlaže se ti z najbolj nedolžnim obrazom / ekspr. zakaj pobijaš nedolžne ptičke
● ekspr. nedolžna kri vpije po maščevanju po nedolžnem umorjene(ga) je treba maščevati
2. v krščanskem okolju ki je zaradi otroštva, mladosti (še) čist, nepokvarjen: veselo čebljanje nedolžnega dečka; pohujševati nedolžne otroke / nedolžna ljubezen / ekspr. nedolžno oko, srce
// vznes. ki je simbol nedolžnosti: nedolžna bela lilija
3. ekspr. ki še ni imel spolnih odnosov: je še nedolžna; nedolžno dekle
4. ekspr. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nedolžen prehlad, prepir; poškodba ni tako nedolžna / nedolžna satira / vino je precej nedolžno lahko
- nedôlžno prisl.:
ali so vas res zaprli, je vprašal nedolžno; pogledati nedolžno kot otrok
- nedôlžni -a -o sam.:
ne delaj se nedolžnega; po nedolžnem obsojen
Prekmurski
nesmèrni -a -o prid.
1. hud, težek: bode okôli nyega vihér neszmerni TA 1848, 40; ki ſzi tvojega ſz. Sziná za náſz na neſzmerno ſzmrt dáo KŠ 1771, 823; ga je zapopadno goſzpoud neſzmernoj tatiji KM 1790, 74; Steroga je Kriſztus ſztrplejnyem neſzmernim Szpravo BKM 1789, 403; Steroga je Kriſztus ſztrplejnyem neſzmernim Szpravo SŠ 1796, 6; Eto pa vej, kaj vu ſzlejdnyi dnévi neſzmerna vrejmena bodo KŠ 1771, 650; i kaſtige vzemi znász neſzmerne BKM 1789, 424; i kaſtige vzemi znász neſzmerne SŠ 1796, 68
2. neizmeren, zelo velik: Csüdüj i zvêzd neszmerno vno'zinoszt KAJ 1848, 7; Okô nemre viditi Vu neszmernoj szvetloszti KAJ 1848, 11; I vzeme ti vſzo moucs zevſzim, Ládanyem neſzmernim BKM 1789, 38; I vzeme ti vſzo moucs zevſzim, Ládanyem neſzmernim BRM 1823, 20
1. hud, težek: bode okôli nyega vihér neszmerni TA 1848, 40; ki ſzi tvojega ſz. Sziná za náſz na neſzmerno ſzmrt dáo KŠ 1771, 823; ga je zapopadno goſzpoud neſzmernoj tatiji KM 1790, 74; Steroga je Kriſztus ſztrplejnyem neſzmernim Szpravo BKM 1789, 403; Steroga je Kriſztus ſztrplejnyem neſzmernim Szpravo SŠ 1796, 6; Eto pa vej, kaj vu ſzlejdnyi dnévi neſzmerna vrejmena bodo KŠ 1771, 650; i kaſtige vzemi znász neſzmerne BKM 1789, 424; i kaſtige vzemi znász neſzmerne SŠ 1796, 68
2. neizmeren, zelo velik: Csüdüj i zvêzd neszmerno vno'zinoszt KAJ 1848, 7; Okô nemre viditi Vu neszmernoj szvetloszti KAJ 1848, 11; I vzeme ti vſzo moucs zevſzim, Ládanyem neſzmernim BKM 1789, 38; I vzeme ti vſzo moucs zevſzim, Ládanyem neſzmernim BRM 1823, 20
SSKJ²
nèzaželèn tudi nèzaželjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
1. ki ni zaželen, ni dobrodošel: prišlo je tudi nekaj nezaželenih gostov; rodila je nezaželenega otroka; čutil je, da je v družbi nezaželen / nezaželeni pojavi v književnosti; evfem. ima zelo nezaželene lastnosti slabe / nezaželena elektronska pošta vsiljena elektronska pošta, ki je poslana velikemu številu naslovnikov in ki jo sestavljajo predvsem reklamni oglasi
2. knjiž. neprimeren, nepravi: podatki so prišli v nezaželene roke; pri kraji jih je opazilo nezaželeno oko
// evfem. neprijeten: iz pogovora se je razvil nezaželen spor; bolezen mu je pustila nezaželene posledice
1. ki ni zaželen, ni dobrodošel: prišlo je tudi nekaj nezaželenih gostov; rodila je nezaželenega otroka; čutil je, da je v družbi nezaželen / nezaželeni pojavi v književnosti; evfem. ima zelo nezaželene lastnosti slabe / nezaželena elektronska pošta vsiljena elektronska pošta, ki je poslana velikemu številu naslovnikov in ki jo sestavljajo predvsem reklamni oglasi
2. knjiž. neprimeren, nepravi: podatki so prišli v nezaželene roke; pri kraji jih je opazilo nezaželeno oko
// evfem. neprijeten: iz pogovora se je razvil nezaželen spor; bolezen mu je pustila nezaželene posledice
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Frazemi
nóč Frazemi s sestavino nóč:
bíti čŕn kot nóč, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, božíčna nóč, čez nóč, čŕn kot nóč, dán in nóč, kàkor dán in nóč, ne zatísniti očésa [vsò nóč], ne zatísniti očí [vsò nóč], neúmen kot nóč, nóč in dán, pod pláščem nočí, poróčna nóč, prijáteljica nočí, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svéta nóč, velíka nóč
bíti čŕn kot nóč, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, božíčna nóč, čez nóč, čŕn kot nóč, dán in nóč, kàkor dán in nóč, ne zatísniti očésa [vsò nóč], ne zatísniti očí [vsò nóč], neúmen kot nóč, nóč in dán, pod pláščem nočí, poróčna nóč, prijáteljica nočí, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svéta nóč, velíka nóč
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Frazemi
obá Frazemi s sestavino obá:
mižánje na obé očési, mižáti na obé očési, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, zamižáti na obé očési
mižánje na obé očési, mižáti na obé očési, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, zamižáti na obé očési
SSKJ²
občúten2 -tna -o prid. (ú)
ki se da občutiti: komaj občuten dotik; taka svetloba za naše oko ni občutna
ki se da občutiti: komaj občuten dotik; taka svetloba za naše oko ni občutna
Pravopis
Pleteršnik
obvisẹ́ti, -ím, vb. pf. hängen bleiben; oko na čem obvisi, das Auge bleibt an einem Gegenstande haften, LjZv.; — tudi: obvísẹti, (kar se nav. izgovarja: obvisiti), -vȋsim, jvzhŠt.
Farmacija
ocul. --
Farmacija
oculgtt. --
SLA 1
Celotno geslo
Etimološki
očȃla očȃl s mn.
Pleteršnik
očarováti, -ȗjem, vb. impf. ad očarati; bezaubern, Cig., Jan.; Bog zna, katero oko mi očaruje jagnjeta nežna, Zv.
SLA 1
SSKJ²
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 7
- 8
- 9
- 10
- 11
- 12
- 13
- ...
- 25
- Naslednja »
Število zadetkov: 491
Dostopnost