Prosim Vas za naslednji odgovor: kako pravilno pišemo LJUTOMERSKO ORMOŠKI VINORODNI OKOLIŠ? Kje postavljamo velike začetnice in ali je potreben vezaj med ljutomersko-ormoški?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Ali so imena vinorodnih okolišev stvarna lastna imena?
SSKJ²
arheolóški -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na izkopanine iz starejših zgodovinskih obdobij: arheološki muzej; arheološka zbirka / arheološka izkopavanja / arheološki strokovnjak
nanašajoč se na izkopanine iz starejših zgodovinskih obdobij: arheološki muzej; arheološka zbirka / arheološka izkopavanja / arheološki strokovnjak
- arheolóško prisl.:
ves okoliš je arheološko raziskan
SSKJ²
bazén1 -a m (ẹ̑)
1. obzidan prostor za vodo: kopati se v bazenu; betoniran bazen; plavalni, zimski bazen; bazen s termalno vodo / akumulacijski bazen hidroelektrarne / masažni bazen manjši bazen z masažnimi šobami, navadno s toplejšo vodo
♦ šport. olimpijski bazen dolg 50 metrov
2. s prilastkom ozemlje okoli kakega središča; območje: gospodarska vloga Maribora in mariborskega bazena; podonavski, zasavski bazen; države sredozemskega bazena / krimski rekreacijski bazen
// okoliš z naravnimi bogastvi: gozdarsko-lesni bazen; premogovni, surovinski bazen
1. obzidan prostor za vodo: kopati se v bazenu; betoniran bazen; plavalni, zimski bazen; bazen s termalno vodo / akumulacijski bazen hidroelektrarne / masažni bazen manjši bazen z masažnimi šobami, navadno s toplejšo vodo
♦ šport. olimpijski bazen dolg 50 metrov
2. s prilastkom ozemlje okoli kakega središča; območje: gospodarska vloga Maribora in mariborskega bazena; podonavski, zasavski bazen; države sredozemskega bazena / krimski rekreacijski bazen
// okoliš z naravnimi bogastvi: gozdarsko-lesni bazen; premogovni, surovinski bazen
SSKJ²
Celotno geslo
ePravopis
bizeljsko-sremiški
Predlog
bizeljsko-sremiška bizeljsko-sremiško pridevniknanašajoč se na Bizeljsko in Sremič
IZGOVOR: [bizél’sko-srémiški]
Celotno geslo
ePravopis
SSKJ²
Celotno geslo
Etimološki
distrȋkt -a m
SSKJ²
grádben -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na gradnjo ali gradbeništvo:
a) gradbeni stroški so se povečali; gradbena sezona; začeli so že z gradbenimi deli / gradbeni načrti so narejeni / preskrbeti je treba še gradbeni les, material / gradbena operativa; gradbeno podjetje / gradbeni inženir, tehnik / imeti srednjo gradbeno šolo / gradbeni okoliš okoliš, ki je določen za gradnjo; gradbeno dovoljenje dovoljenje, s katerim se dovoljuje gradnja določenega objekta
b) gradbeni dok; gradbeni objekti, stroji
c) gradbeni elementi skladbe; sam.:, pog. vpisal se je na gradbeno na gradbeno fakulteto; na srednjo gradbeno šolo
nanašajoč se na gradnjo ali gradbeništvo:
a) gradbeni stroški so se povečali; gradbena sezona; začeli so že z gradbenimi deli / gradbeni načrti so narejeni / preskrbeti je treba še gradbeni les, material / gradbena operativa; gradbeno podjetje / gradbeni inženir, tehnik / imeti srednjo gradbeno šolo / gradbeni okoliš okoliš, ki je določen za gradnjo; gradbeno dovoljenje dovoljenje, s katerim se dovoljuje gradnja določenega objekta
b) gradbeni dok; gradbeni objekti, stroji
c) gradbeni elementi skladbe; sam.:, pog. vpisal se je na gradbeno na gradbeno fakulteto; na srednjo gradbeno šolo
Jezikovna
Gremo »v« ali »na« Tunjiško Mlako?
Pri lektoriranju besedila je prišlo do nesoglasij pri uporabi predloga "na"/"v" za naselje Tunjiška Mlaka. V leksikonu Slovenska krajevna imena in v Amebisovem Pregibniku je navedeno, da gremo "na Tunjiško Mlako". Domačini pa pravijo, da gredo "v Tunjiško Mlako". Izvedena je bila tudi anketa, ki jo lahko vidite tukaj. Ta potrjuje ustno raziskovanje, da se med domačini uporablja "v Tunjiško Mlako". Kaj svetujete?
Jezikovna
Imena vinskih okolišev (2)
Zanima me, kako zapišemo ime društva: Društvo vinogradnikov radgonsko-kapelskih goric ali Društvo vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric. Kako se zapisuje besedna zveza radgonsko-kapelske gorice v drugem kontekstu, npr.: traminec, letnik 2013, radgonsko-kapelske gorice Zanima me tudi zapis zveze:
- radgonsko-kapelski vinski okoliš.
Če se piše z veliko začetnico, je vprašanje naslednje:
Kam uvrščamo to poimenovanje – k zemljepisnim ali stvarnim imenom?
SSKJ²
mátičen -čna -o prid. (ā)
1. nanašajoč se na matico: matična hrana / matični navoj / matična šola / matični odbor; matične publikacije
2. od katerega je kaj odvisno, od katerega kaj izhaja: matični narod te manjšine; biti dolgo ločen od matične dežele / gledališka družina spet nastopa v svojem matičnem mestu
// v katerega je kaj pristojno: ladja je priplula v svojo matično luko; matično letališče
// izviren glede na odvisne dele: matična kopija filma; matično delo
3. nanašajoč se na evidenco o temeljnih osebnih podatkih prebivalcev: matični okoliš / matični urad; voditi matične knjige; mrliška, poročna, rojstna matična knjiga
● ekspr. iti na matični urad poročiti se
4. agr. ki se uporablja za pridobivanje potaknjencev, semena: matični grm; matična rastlina
♦ čeb. matični lonček ali matična celica matičnik; matični mleček sok, bogat z beljakovinami in vitamini, ki ga izločajo posebne žleze mladih čebel; matična kletka matičnica; matična rešetka pregrada, ki loči plodišče od medišča; elektr. matična električna ura ura, ki daje električne impulze za pogon priključenih relejnih ur; grad. matični tok glavni vodni tok v rečnem koritu; metal. matični model model, namenjen za izdelavo drugih modelov; pravn. matična država država v odnosu do držav naslednic ali odvisnih ozemelj; rib. matične ribe ribe, določene za pleme; šol. matični list interni dokument, v katerega se v osnovni šoli vpisujejo podatki o učencu, njegovem šolanju in uspehu; voj. matična vojna ladja pomožna vojna ladja za oskrbo manjših vojnih ladij in hidroplanov
1. nanašajoč se na matico: matična hrana / matični navoj / matična šola / matični odbor; matične publikacije
2. od katerega je kaj odvisno, od katerega kaj izhaja: matični narod te manjšine; biti dolgo ločen od matične dežele / gledališka družina spet nastopa v svojem matičnem mestu
// v katerega je kaj pristojno: ladja je priplula v svojo matično luko; matično letališče
// izviren glede na odvisne dele: matična kopija filma; matično delo
3. nanašajoč se na evidenco o temeljnih osebnih podatkih prebivalcev: matični okoliš / matični urad; voditi matične knjige; mrliška, poročna, rojstna matična knjiga
● ekspr. iti na matični urad poročiti se
4. agr. ki se uporablja za pridobivanje potaknjencev, semena: matični grm; matična rastlina
♦ čeb. matični lonček ali matična celica matičnik; matični mleček sok, bogat z beljakovinami in vitamini, ki ga izločajo posebne žleze mladih čebel; matična kletka matičnica; matična rešetka pregrada, ki loči plodišče od medišča; elektr. matična električna ura ura, ki daje električne impulze za pogon priključenih relejnih ur; grad. matični tok glavni vodni tok v rečnem koritu; metal. matični model model, namenjen za izdelavo drugih modelov; pravn. matična država država v odnosu do držav naslednic ali odvisnih ozemelj; rib. matične ribe ribe, določene za pleme; šol. matični list interni dokument, v katerega se v osnovni šoli vpisujejo podatki o učencu, njegovem šolanju in uspehu; voj. matična vojna ladja pomožna vojna ladja za oskrbo manjših vojnih ladij in hidroplanov
Urbanizem
Celotno geslo
Etimološki
okọ̑li predl. z rod. in tož.
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
okóliš tudi okolíš -a m (ọ̑; í)
1. s prilastkom določeno ozemlje kot organizacijska enota za
a) dejavnost kake ustanove, organizacije: dostavni poštni okoliš; matični, sodni, šolski okoliš / gradbeni, zazidalni okoliš / mestni okoliš / odkar so zemljo razdelili, spada vse pod poljanski okoliš
b) kak dogodek, opravilo: popisni, volilni okoliš
c) pridobivanje česa: sadni, semenski okoliš / proizvodni okoliš
2. okolica, soseščina: v vsem okolišu ni poznala nobenega človeka; okoliš mesta
3. star., v prislovni rabi, v zvezi brez okolišev brez prikrivanja, naravnost: povedala mu je brez okolišev
● star. izvedeti kaj po okoliših posredno, po ovinkih; v njenem okolišu so imeli gospodinjske skrbi za nizke okolju, miljeju
1. s prilastkom določeno ozemlje kot organizacijska enota za
a) dejavnost kake ustanove, organizacije: dostavni poštni okoliš; matični, sodni, šolski okoliš / gradbeni, zazidalni okoliš / mestni okoliš / odkar so zemljo razdelili, spada vse pod poljanski okoliš
b) kak dogodek, opravilo: popisni, volilni okoliš
c) pridobivanje česa: sadni, semenski okoliš / proizvodni okoliš
2. okolica, soseščina: v vsem okolišu ni poznala nobenega človeka; okoliš mesta
3. star., v prislovni rabi, v zvezi brez okolišev brez prikrivanja, naravnost: povedala mu je brez okolišev
● star. izvedeti kaj po okoliših posredno, po ovinkih; v njenem okolišu so imeli gospodinjske skrbi za nizke okolju, miljeju
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
okọ̑liš -a m
Pleteršnik
okolíš, m. 1) der Umweg, Cig., Jan., Svet. (Rok.); — okoliši, Umschweife, Jan.; po okoliših pripovedovati, weitschweifig erzählen, LjZv.; začel jo je nekam po okoliših snubiti, Erj. (Izb. sp.); brez okolišev, ohne Umstände, Svet. (Rok.), Str., Jurč.; tudi: brez okoliša, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Umkreis, das Gebiet, Jan., Cig. (T.); močvirski o., das den Moorgrund umschließende Gebiet, Levst. (Močv.); — der Bereich, der District, Cig., Jan.; zdravnik vašega okoliša, Vod. (Bab.); volitveni okoliši, Wahl-Bezirke, Levst. (Nauk); colni o., das Zollgebiet, DZ.; cestni o., der Wegdistrict, Levst. (Cest.); kužni o., der Seuchenbezirk, Levst. (Nauk); šolski o., der Schulsprengel, UčT.; o. okrajnega sodišča, der Bezirksgerichtssprengel, DZ.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 49
Dostopnost