Zadetki iskanja
Vorenc
čast ž, F69, advenerari, zháſt ṡkaṡati, zháſt ſturiti, pozhaſtiti; ambitio, zhaſty lakomnoſt, vekſhe zhaſty ẛhela, ſamogoltnoſt, poẛhelenîe zhaſty inu hvale; colere, zhaſtiti, zhaſt ṡkaṡati, v'zhaſti derṡhati; cultus, zháſt, ẛapuvid, zheṡzhenîe; decus, zháſt, hvala, poſhtenîe; dignitas, obláſt, zháſt, vrédnoſt; excolere, v'zhaſti imeti, okopati, otrébiti, zirati; fastigium tenere inter homines, v'viſſoki zhaſti biti v'mei zhlovéki; gloria, -ae, zháſt, velizhaſtvu, hvala; honor, vel honos, zháſt, ſpoſhtovanîe; inambitiosus, -a, -um, zhaſty nelakomni, nelakomni po zhaſti; inanis gloria, praṡna zháſt; infamare, opravlati, enimu zhes zháſt govoriti; inglorius, -a, -um, nezheṡzhen, pres zhaſty; instalari, v'zháſt, ali ſluṡhbo poſajen biti; installare, eniga v'zháſt poſſaditi; instituere, poſtaviti, vlaſtiti: v:g: ga je v'zháſt vſtavyl; intronizare, v'zhaſt poſtaviti; intronizatus, v'zhaſt poſtavlen; litterae honorariae, piſma te zhaſty; observantia, -ae, zhaſty ṡkasanîe; scema, oblaſt, zhaſt. Sap:6; stola gloriae, oblazhilu te zhaſty; venerandus, -a, -um, zhaſty vréden, viſſoku vréden
Prekmurski
Pleteršnik
okȃpati 1., -pam, -pljem, vb. impf. ad 1) okopati; um etwas herum die Erde mit der Haue auflockern, umgraben, umhauen; repo, zelje, koruzo o., Dol., Št.
Vorenc
oklestiti dov., F12, castrare arbores, drevje zhiſtiti, okleſtiti; circumsecare, obſékati, okléſtiti; computare, tudi okleiſtiti, okopati, otreibiti, ẛhtimati; destringere, poſékati, podréti, obſékati, okléſtiti; exputare, okléſtiti, obréṡati; frondare, ṡelenîe okléſtiti, ali otrebiti; interlucare, enu drivu obſékati, okléſtiti; interputare, okléſtiti, v'meis okléſtiti; ramos frangere, okléſtiti, veye lamati; repastinare, ṡupèt okopati, prekopati, opleiti, okleiſtiti; sublucare, tudi drevje okléſtiti, otrébiti
Celotno geslo
Hipolit
Pleteršnik
okópati 1., -kǫ́pljem in: okopáti, -pȃm, vb. pf. 1) um etwas herum graben, umgraben, umhauen; o. koruzo, repo; — 2) verschanzen, Cig.; o. se, sich verschanzen, Cig.; — 3) o. roj = ogrebsti roj, Cig.; — 4) durch umständliche Reden für etwas gewinnen, Tržič-Štrek. (LjZv.).
Pleteršnik
okǫ́pati 2., -pam, -pljem, vb. pf. durch ein Bad abwaschen, abbaden; o. konje, abschwemmen, Cig.; o. se, sich abbaden, Cig., Jan.; o. se v svoji krvi, sich in seinem Blute baden, Jsvkr.; okopan, gebadet, Cig.
Prekmurski
okopàti okòpam dov. okopati: niháj jo [figovo drevo] i eto leto, dokecs jo okopam KŠ 1771, 215; Gdate i korenyé drevja okopajo i pognojijo KAJ 1870, 16
Vorenc
okopati dov., F5, computare, tudi okleiſtiti, okopati, otreibiti, ẛhtimati; consarrire, ſpléti, okopati, plivèl vun metati; excolere, v'zhaſty iméti, okopati, otrébiti, zirati; opputare, okopati; repastinare, ṡupèt okopati, prekopati, opleiti, okleiſtiti
Svetokriški
okopati -pljem dov. okopati, tj. zrahljati zemljo okoli rastlin: ob pravem zhaſsu tuoje venograde obdelash, oKopplesh 2. ed., inu poreshesh (I/2, 24) ǀ jeſt jo bom okoppal del. ed. m s' matiko mojh pridih (V, 148)
Svetokriški
Pleteršnik
Vorenc
opleti dov., F3, diruncire, opleiti, ozhiſtiti; exherbare, travo pomuliti, opléti; repastinare, ṡupèt okopati, prekopati, opleiti, okleiſtiti
Vorenc
otrebiti dov., F8, ablaqueare, enu drivú, ali terto s'perſtjó obſuti, odkopavati, otrebiti, odvesati, odmetáti; computare, tudi okleiſtiti, okopati, otreibiti, ẛhtimati; emuscare arbores, mah od drevja otrebiti; excolere, v'zhaſti iméti, okopati, otrébiti, zirati; frondare, ṡelenîe okléſtiti, ali otrébiti; interradere, otrébiti, v'meis oſtargati; sublocare, drevje otreibiti, ali okuli obkopati; sublucare, tudi drevje okleſtiti, otrébiti
Vorenc
plevel m, consarrire, ſpléti, okopati, plivèl vun metati; excretum, -ti, plivèl; runcatio, plivenîe, plivèl
Vorenc
prekopati dov., F3, perfodere, prekopati, predreiti; praefodere, prekopati, globoko kopati, naprei kopati; repastinare, ṡupèt okopati, prekopati, opleiti, okleiſtiti
Vorenc
spleti dov., F2, consarrire, ſpléti, okopati, plivèl vun metati; eruncare, vun ṡvleizhi, vun ṡkopati, vun ſpleiti
Vorenc
štimati1 nedov., F7, computare, tudi okleiſtiti, okopati, otreibiti, ẛhtimati; existimare, ſhtimati, ſhazati, takú derṡhati; existimator, -ris, tá kir ſhtimá, ali ſhazuje; floccifacere, malu ſhtimati, ali malu ſe ahtati ene rizhy; magnipendere, ſylnu viſſoku ṡhtimati inu hvaliti; posthabere, ne ṡhtimati; respectare, ṡhtimati, zhaſt dati, reṡgledovati
Pleteršnik
tȓs, m. 1) der Weinstock; obrezati, okopati t.; — 2) der Krautstengel, der Strunk, Hrušica (Ist.), GBrda-Erj. (Torb.); — 3) der entkörnte Maiskolben, Kras-Erj. (Torb.); — 4) nam. trst, das Rohr, das Schilfrohr, C., Dol.; — prim. it. torso, Strunk, Štrek. (Arch. XII. 471.).
Število zadetkov: 19
Dostopnost