Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
akcidénčen -čna -o prid. (ẹ̑) akcidentalen: akcidenčni nagibi
♦ tisk. akcidenčne črke lepotne, okrasne črke
SSKJ
galonírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. našiti okrasne trakove: galonirati klobuk
    galoníran -a -o: galonirana uniforma / galonirani vratarji
SSKJ
lámpica -e ž (ȃ) manjšalnica od lampa: luč v lampici je ugasnila / lampica brli
♦ vrtn. viseča posoda za okrasne rastline
SSKJ
lônec -nca m (ó) 
  1. 1. posoda valjaste oblike za kuhanje: lonec drži dva litra; ta lonec pušča; ciniti, vezati lonce; postavi lonec na štedilnik; vse je pojedel in še lonec postrgal; pristaviti lonec krompirja; preluknjan, ubit lonec; trilitrski lonec; lonec z vodo / ekonom lonec ali lonec na (zvišani) pritisk v katerem se pod zvišanim pritiskom živilo hitro skuha; emajlirani, glinasti, lončeni lonci / lonec mleka
    // pog. vsebina lonca: lonec kipi; sam je pojedel ves lonec
  2. 2. posoda za okrasne rastline, navadno glinasta: presaditi rastlino v večji lonec; lonci s cvetočimi pelargonijami / cvetlični lonec
    ●     ekspr. ni imela kaj dati v lonec ni imela živeža ne denarja za hrano; ekspr. gledati sosedom v lonec radovedno, vsiljivo zanimati se za njihovo zasebno življenje; ekspr. živeti ob, pri polnih loncih v izobilju; ekspr. moški s črnim loncem na glavi z visokim trdim klobukom
    ♦     etn. lonec zbijati otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi skuša s palico razbiti lonec; fiz. Papinov lonec posoda, v kateri je zaradi zvišanega tlaka mogoče segreti vodo nad 100° C; geogr. erozijski lonec vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi; metal. livarski lonec manjša posoda za prenašanje tekoče kovine
SSKJ
mozaíčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mozaik:
  1. a) mozaični okras / mozaični kamenčki; mozaični tlak; mozaična stena / mozaično slikarstvo
  2. b) mozaična oddaja / mozaična kompozicija romana
    ♦     gozd. mozaična bolezen bolezen rastlin, pri kateri se na listih pojavijo rumene ali bledo zelene pege; les. mozaični parket parket iz elementov, sestavljenih v okrasne figure
    mozaíčno prisl.: novela je mozaično razdrobljena
SSKJ
okrásen -sna -o prid. (ā) 
  1. 1. namenjen olepšavi: okrasni predmeti / okrasni lonec za lončnice; okrasni robec v žepu na prsih; okrasni trakovi; okrasna keramika; okrasne resice; narediti pri podpisu okrasno vijugo / okrasni namen olepševalni; okrasna vrednost predmeta / redko okrasna umetnost dekorativna umetnost
  2. 2. ki se goji za okras: okrasne rastline; okrasno drevo, grmičje
    ♦     agr. okrasna perutnina; lit. okrasni pridevek ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo; obrt. okrasni šiv; okrasni vbod; tisk. okrasne črke; vrtn. okrasna bučka buča z drobnimi, različno oblikovanimi plodovi; okrasna koruza koruza z navadno pisanimi listi in majhnimi storži; okrasna paprika
SSKJ
parkét -a m (ẹ̑) 
  1. 1. ploščice iz trdega lesa za tla: izdelovati parket; veliki zavoji parketa / polagati parket na določen način pritrjevati parket na podlago; bukov, hrastov parket; tovarna parketa parketarna
    // tla iz takih ploščic: loščiti, očistiti, zgladiti parket; spraviti madeže iz parketa; na parketu mu je spodrsnilo / brusiti parket; lakirati parket
  2. 2. ekspr. zglajena, gladka tla, zlasti kot plesišče: nov par se je pojavil na parketu / zasukati se po parketu
  3. 3. star. pritlični prostor s sedeži, zlasti v gledališču; parter: sedeti v parketu; prve vrste parketa
    ●     star. ne zna se gibati, sukati po parketu ne zna se uglajeno vesti
    ♦     les. lamelni parket iz deščic, nalepljenih na podlago iz mehkega lesa; mozaični parket iz elementov, sestavljenih v okrasne figure
SSKJ
podelíti -ím dov., podélil (ī í) 
  1. 1. dati komu kaj, zlasti na slovesen način: podeliti diplome; podeliti odlikovanja; podeliti literarne nagrade
    // knjiž. dati sploh: podeliti kredit, štipendijo / podeliti naslov / podeliti komu tolažbo, upanje / okrasne trajnice podelijo vrtu posebno barvitost
    ♦     rel. podeliti blagoslov, odvezo, zakrament
  2. 2. navadno v zvezi s s, z dati kaj od svojega: vse, kar je dobila, je podelila z otroki; kosilo je podelil s sosedom
  3. 3. star. razdeliti: podeliti na pet delov / hruške in orehe je podelil med otroke
    podeljèn -êna -o: podeljeni sta bili dve prvi in dve drugi nagradi; podeljena odlikovanja
SSKJ
pozamenteríja -e ž (ȋ) 
  1. 1. obrt. drobni tekstilni izdelki za obrobljanje, okraševanje zlasti oblačil: okrasne resice, krpinice in druge pozamenterije
  2. 2. redko trgovina s takimi izdelki: kupiti v pozamenteriji
SSKJ
prešíti -šíjem dov., prešìl (í ȋ) 
  1. 1. s šivanjem prekriti, zakriti: prešiti luknjo na nogavici, rokavu; prešiti scefrano mesto
  2. 2. s šivanjem skozi material združiti več plasti: prešiti plašč; torbico je treba še prešiti
  3. 3. narediti (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: prešiti s svilo / prešiti žepek
    prešít -a -o: hlače so na kolenu prešite / prešiti smučarski jopič; prešita odeja polnjena in navzkriž šivana odeja
    ●     ekspr. uniforma, vsa prešita s trakovi ki ima na več mestih našite trakove
SSKJ
prešívati -am nedov., tudi prešivájte; prešívala in prešivála (í) 
  1. 1. s šivanjem prekrivati, zakrivati: prešivati luknje na rokavu
  2. 2. s šivanjem skozi material združevati več plasti: prešivati hrbet vetrnega jopiča
  3. 3. delati (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: prešivati s svilo
  4. 4. dov., ekspr. s šivanjem doseči veliko, preveliko mero: koliko sem v tistih letih prešivala
    ●     redko prešivati stare obleke prekrojevati, predelovati
SSKJ
preštépati -am dov. (ẹ́) nižje pog. narediti (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem; prešiti: preštepati s svileno nitjo / preštepati rob obleke
SSKJ
prvína -e ž (í) 
  1. 1. sestavni del, sestavina: glasovi, besede in druge prvine jezika; bistvene prvine obravnavanega problema / prvine osebnosti / obvladovati smučarske, telovadne prvine; prvine kvačkanja, pletenja
    // s prilastkom po čem značilen sestavni del česa: glasbene, likovne prvine; združevati različne stilne prvine; okrasne prvine arhitekture
  2. 2. bistveni, osnovni del: spoznavati prvine življenja / prvine novega
  3. 3. knjiž. sorazmerno samostojen del celote; element: razstaviti pripravo na prvine
  4. 4. kem. snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi; element: radioaktivne prvine; spajanje prvin
  5. 5. knjiž. kar se prvo od posamezne vrste pridela v kakem letu: prvine poljskih pridelkov / v mnogoboštvu odliti od pijače prvino bogovom
    ●     zastar. iz prvine je delal sam sprva, od začetka
SSKJ
rastlína -e ž (í) organizem, navadno z listi, cveti in koreninami: rastline že cvetijo, venejo; vse na novo posajene rastline so se prijele; okopavati, presajati, sejati, zalivati rastline; deli, organi rastlin; rastline in živali / divje, gojene rastline; gorske, travniške, tropske, vodne, vrtne rastline; grmičaste, zimzelene rastline; industrijske, krmne, oljne rastline; lončne, parkovne, sobne rastline; okrasne, strupene, zdravilne, začimbne rastline; rastline trajnice, zajedavke / ovijalna rastlina ovijalka; plevelna rastlina plevel
♦ agr. rastlina se osemeni; materinska ali materna rastlina ki je pri križanju oprašena; matična rastlina ki se uporablja za pridobivanje potaknjencev, semena; očetna rastlina ki pri križanju opraši in oplodi drugo rastlino; pionirska rastlina ki ustvarja razmere, ustrezne za uspevanje gospodarsko pomembnejših vrst; varovalne rastline; biol. enocelične, mnogocelične rastline; bot. rastlina organizem, ki gradi telo iz anorganskih snovi s fotosintezo; brezcvetne rastline; dvokalična rastlina ki ima v kalčku dva klična lista; dvoletna rastlina; enodomna rastlina ki ima moške in ženske cvete na isti rastlini; kulturna rastlina s človekovim namernim izborom vzgojena rastlina; lesna ali lesnata rastlina ki ima olesenelo steblo; moška rastlina z moškimi cveti; nižje rastline ki nimajo razvitega stebla, listov in korenin; zelnata rastlina ki nima olesenelega stebla; čeb. medovita rastlina ki daje med, medičino
SSKJ
rezbáriti -im nedov. (á ȃ) z rezilom izdelovati, oblikovati okrasne predmete, figure, zlasti iz lesa: že v mladosti je rad rezbaril in kiparil / rezbariti pipo rezljati
SSKJ
ríbica -e ž (í) manjšalnica od riba: hraniti ribice; hitre, živahne ribice / akvarijske ribice; okrasne ribice; zlate ribice akvarijske ribe zlasti zlato rumene barve
// ekspr. kupiti pol kilograma goveje ribice
♦ obrt. ribice klekljana čipka, katere vzorec ima ribam podobno obliko; zool. človeška ribica repata dvoživka, ki živi v podzemeljskih jamah Krasa, Proteus anguinus; srebrna ribica z lesketajočimi se luskinicami pokrita žuželka, ki živi v stanovanjih, Lepisma saccharina
SSKJ
štépati -am nedov. (ẹ́) nižje pog. šivati s šivalnim strojem: enakomerno, hitro štepati; krojiti in štepati / čevljar štepa gornje usnje na podplat ga prišiva s šivalnim strojem
// delati (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: štepati obrobo na ovratniku; štepati s svilo
SSKJ
tkaníčiti -im nedov. (í ȋ) etn. delati v domače platno okrasne motive z barvnimi nitmi, navadno modrimi: sama je tkaničila posteljno pregrinjalo
    tkaníčen -a -o: vezeni in tkaničeni prti
SSKJ
tvarína -e ž (í) knjiž.  
  1. 1. snov, materija: telesa so iz tvarine; les je heterogena tvarina / eksplozivne, gorljive tvarine
  2. 2. snov, material: zlato in druge tvarine za okrasne izdelke / odvažati tvarino
  3. 3. snov, gradivo: urejati tvarino; ima dovolj tvarine za razpravo
  4. 4. (učna) snov, vsebina: poglobiti se v tvarino / za izpit je ponovil vso učno tvarino
SSKJ
udomačeváti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. delati, da postane kaka divja žival domača: lisico smo udomačevali / človek je udomačeval divje živali / ekspr. udomačevati okrasne rastline
  2. 2. ekspr. delati, da se kdo prilagodi novemu okolju: bivanje med njimi ga je udomačevalo / pesnik je udomačeval tuje umetnostne novosti
    ●     knjiž. blaga svetloba je udomačevala prostor ga delala domačega, prijetnega
    udomačeváti se ekspr.  prilagajati se novemu okolju: seznanjal se je z ljudmi in se udomačeval; udomačevati se v novem kraju
Število zadetkov: 27