Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
taburét -a m (ẹ̑)
nizek stol brez naslonjala: okrogel, rezljan taburet; vzhodnjaški taburet; mizica s taburetom
Vorenc
taler m, F4, athisca, tá ſrebern taler, kateri ſe goſpodi pod brado ſtavi kadar pyejo; catillare, talerje liẛati; cycus[!], en taler; orbis, ſveit, okrogloſt, en okrogel taler, króg, rink
Celotno geslo Etimološki
tȃrča -e ž
Up. umetnost
tárča -e ž
Smučanje
teló smúčarske pálice -ésa -- -- s
SSKJ²
tépsija -e ž (ẹ̄)
nar. prekmursko okrogel plitev pekač: peči meso, pito v tepsiji; bakrena, lončena tepsija
SSKJ²
tlóris tudi tlorís -a m (ọ̑; ȋ)
1. grafični prikaz vodoravnega prereza stavbe, predmeta s podatki o merah: narisati, povečati tloris; vnesti mere v tloris; tloris hiše, stroja; tloris kleti, nadstropja
// podoba, oblikovanost stavbe, predmeta, prostora v vodoravnem prerezu, gledana od zgoraj: izkopavanja so odkrila tloris gradu, mesta; okrogel, podolžen tloris; stanovanjski tlorisi; v nadstropju je tloris drugačen kot v pritličju / stavba je v tlorisu kvadratna
♦ arhit. bazilikalni tloris
2. geom. projekcija predmeta navadno na vodoravno ravnino: naris in tloris
3. knjiž. temelj, osnova: idejni tloris romana; metrični tloris pesmi
Celotno geslo Kostelski
tok ► ˈtȯk ˈtoːka m
SSKJ²
trébuh -úha m (ẹ́ ú)
1. del človeškega ali živalskega trupa med prsmi in nogami nasproti hrbtenice: trebuh ga boli; živali se je napel trebuh; trebuh se veča, ekspr. raste; izbočiti trebuh; prerezati, razparati ovci trebuh; položiti roko na trebuh; suniti koga v trebuh; držati se za trebuh; kitov, konjski, ribji trebuh; mehek, okrogel, povešen, vdrt trebuh; riba s sploščenim, stisnjenim trebuhom; spodnji del trebuha; ima trebuh kot sod zelo velik / ekspr. ima trebuh izbočen trebuh zaradi tolšče / ptica je po trebuhu rumena po spodnjem delu telesa / kot povelje trebuh noter, prsi ven
// trebušna stran telesa: leči, obrniti se na trebuh; plaziti se po trebuhu; mrtve ribe so plavale v vodi s trebuhom navzgor
// trebušna votlina (z organi): v trebuhu se mu nabira voda / boli, zavija, zbada ga po trebuhu; imeti bolečine, krče v trebuhu / govoriti iz trebuha govoriti brez premikanja ustnic, tako da se sliši, kot da glas prihaja iz trebuha
2. nav. ekspr. izbočeni, širši del posode, predmeta: trebuh soda, vrča; vrat in trebuh steklenice / trebuh jadra del jadra, ki se ob vetru izboči / grozeči trebuhi oblakov
// notranjost česa, zlasti votlega: letalo je v trebuhu nosilo bombe; tovorni prostor v trebuhu ladje / rovi v trebuhu gore
// spodnji del trupa (letala): zaradi okvare je letalo pristalo na trebuhu
● pog. dobivati trebuh rediti se v trebuh; ekspr. poseda po gostilnah in si pase trebuh veliko, z užitkom jé; (potegniti) trebuh noter s skrčitvijo mišic mu zmanjšati obseg; ekspr. tako je lačen, da se mu skozi trebuh vidi zelo; od smeha so se držali za trebuhe zelo so se smejali; ekspr. po trebuhu se plaziti pred kom pretirano ponižno se vesti, navadno iz koristoljubja; ekspr. iti s trebuhom za kruhom iskati zaslužek zunaj domačega kraja, domovine; pog. domov je prišla s trebuhom noseča; pog. ne zanima ga drugo, kot da ima poln trebuh da je sit; ekspr. vrnil se je s praznim trebuhom sestradan; preg. kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj na Dunaju je življenje zelo drago
♦ metal. razširjeni del plavža med jaškom in talilnikom
Pleteršnik
tŕkəlj, -klja, m. 1) der Klöpfel, der Schlägel, Mur., Cig., C.; — der Prügel, C.; — 2) der Baumklotz, Cig., Jan., M., C., Zv., KrGora; — = okrogel kos debla v polenovi dolgosti: deblo je dalo osem trkljev, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.).
Celotno geslo Sinonimni
trkljáti1 -ám nedov.
kaj premikati manjši okrogel predmet po površini tako, da narahlo udarja ob podlago
SINONIMI:
ekspr. trkalikati
GLEJ ŠE SINONIM: kotaliti
Celotno geslo Etimološki
vrtáča -e ž
SSKJ²
vstópnik -a m (ọ̑)
teh. cevasta priprava za dovajanje zraka zlasti letalskemu motorju: nepremični, premični vstopnik; okrogel vstopnik; vstopniki na trupu letala; odprtine vstopnika / vstopnik zraka, za zrak
Pravopis
zalít -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ obraz |okrogel, zaobljen zaradi tolšče|; biti ~
zalítost -i ž, pojm. (ȋ)
SSKJ²
zalíti -líjem dov. (í)
1. z zlivanjem, škropljenjem tekočine dati rastlinam vlago: zaliti cvetje, sadike / vsak večer zalije vrt; zaliti s postano vodo
2. z zlivanjem tekočine narediti kaj bolj redko: zaliti omako, rižoto / zaliti vino z vodo
3. z zlivanjem tekočine narediti kaj mokro, vlažno, da se ne zažge, zapeče: zaliti pečenko
4. z zlivanjem česa tekočega zapolniti: zaliti špranje
// z zlivanjem kake tekočine napolniti: zaliti posodo do vrha
5. ekspr. tekoč pokriti, zakriti: valovi so zalili čoln; reka je zalila travnik / voda je zalila rove / lava je zalila vas
6. zakriti, obdati kaj s tekočo snovjo: zaliti drogove z betonom
7. ekspr. pojaviti se, razširiti se v veliki količini po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: pot ji je zalil obraz / spet so ji solze zalile oči / kri, rdečica ga je zalila zardel je
8. ekspr., navadno v zvezi z z v veliki količini dati komu piti (alkoholno pijačo): sosed ga je zalil z vinom
9. ekspr. proslaviti kaj s pitjem, navadno v veliki meri: zaliti diplomo; zaliti dobro kupčijo
10. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: utrujenost ji je zalila telo / zalila jo je groza; zalili so me spomini; srce se ji je zalilo s sovraštvom / sobo je zalila svetloba
    zalíti se ekspr.
    napiti se (alkoholne pijače): najedli smo se in se zalili; zalili so se z žganjem
    zalít -a -o
    1. deležnik od zaliti: trg, zalit z asfaltom; dobro zalita rastlina; prikuha, zalita z vodo
    2. zaradi tolšče, mesa okrogel, zaobljen: zalit obraz, podbradek; ni suh, ampak lepo zalit
Pravopis
zamaščèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ klobuk; poud. ~ obraz |okrogel, debel|
zamaščênost -i ž, pojm. (é)
SSKJ²
zamášek -ška m (ȃ)
1. okrogel, navadno na zgornjem koncu nekoliko širši predmet za mašenje odprtin, posod: izvleči, potegniti zamašek iz buteljke; zamašiti, zapreti z zamaškom; gumijast, plutovinast zamašek; kovinski, steklen zamašek; zamašek za sod / pok zamaška pok, ki nastane pri izvleku zamaška / kronski ali kronasti zamašek zamašek v obliki kovinske kapice, zlasti za steklenice
// kar je temu podobno: iz vate si je naredil zamaške za ušesa
2. kar se nabere, nakopiči na določenem mestu in onemogoča prehod, pretok: v cevi je nastal zamašek iz blata in peska / prometni zamašek
Celotno geslo Sinonimni
zamášek -ška m
okrogel, navadno na zgornjem koncu nekoliko širši predmet za mašenje odprtin, posodpojmovnik
SINONIMI:
ekspr. čep2, star. čepinec, nar. štrapon
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik plutovinasti zamašek
GLEJ ŠE: čep2
Celotno geslo Kostelski
zamašek ► zaˈmaːšėk -ška m
SSKJ²
zaóbliti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
narediti oblo, okroglo: zaobliti robove desk / reka je zaoblila kamenje
    zaóbliti se ekspr.
    postati obel, okrogel: lica so se mu zaoblila; obraz, trebuh se mu je z leti zaoblil / zaradi preobilne hrane se je zaoblil
    zaóbljen -a -o
    1. deležnik od zaobliti: zaobljen rob
    2. ekspr. obel, okrogel: zaobljen kamen; zaobljen ribji trup; zaobljeni vrhovi gora; zaobljena kupola cerkve / zaobljena krošnja dreves / ima širok, zaobljen obraz; mehko zaobljena brada
Število zadetkov: 233