Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
cípelj cíplja samostalnik moškega spola [cípəl]
    1. morska riba z dvema kratkima hrbtnima plavutma in s temnejšimi progami vzdolž telesa; primerjaj lat. Mugil
      1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. cȉpal, roman. jezikov in lat. cephalus iz gr. képhalos iz kephalḗ ‛glava’ po razmeroma veliki glavi te vrste ribe - več ...
Celotno geslo eSSKJ
číčerka číčerke samostalnik ženskega spola [číčerka]
    1. kulturna rastlina z manjšimi listi na obeh straneh razvejanega stebla in okroglimi rumenkastimi zrni v kratkih napihnjenih strokih; primerjaj lat. Cicer arietinum; SINONIMI: čičerika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. cicerchia < lat. cicercula, iz cicer - več ...
Celotno geslo eSSKJ
góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]
    1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva
      1.1. ta del organizma kot hrana, jed
      1.2. kar po obliki spominja na ta del organizma
    2. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva
    3. prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje
    4. ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov
STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
gomoljíka gomoljíke samostalnik ženskega spola [gomoljíka]
    1. krompirjevim gomoljem podobna užitna goba, ki raste pod zemljo; primerjaj lat. Tuber; SINONIMI: tartuf
STALNE ZVEZE: bela gomoljika, črna gomoljika, perigordska gomoljika, poletna gomoljika
ETIMOLOGIJA: ↑gomolj
Celotno geslo eSSKJ
jeséter jesétra samostalnik moškega spola [jesétər]
    1. večja riba s podolgovatim trupom in glavo s koničastim gobcem, ki živi v sladkih in slanih vodah severne poloble; primerjaj lat. Acipenseridae
      1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz cslov. jesetrъ, češ. jeseter < pslov. *jesetrъ < ide. *h2ak'etro-, iz *h2ak'- ‛oster’ zaradi ostrih hrbtnih plavuti in izrastkov vzdolž hrbta te ribe - več ...
SSKJ²
kálanka -e ž (ȃ)
agr. sad, katerega meso se rado loči od koščice, zlasti breskev: debele, okusne kalanke / breskev kalanka
Celotno geslo Frazemi
koléno Frazemi s sestavino koléno:
bíti do kolén v dréku, grísti koléna, iméti méhka koléna, koléna se trésejo kómu, ne bíti kómu ne v pêto ne v šêsto [koléno], ne séči kómu niti do kolén, pásti na koléna, prosíti kóga na kolénih, státi do kolén v dréku
Celotno geslo eSSKJ
míška míške samostalnik ženskega spola [míška]
    1. navadno ekspresivno miš, zlasti manjša
    2. igrača, ki predstavlja miš
    3. ljubkovalno ženska ali deklica
    4. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miš
    5. navadno v množini kroglasto ocvrto pecivo iz kvašenega testa
STALNE ZVEZE: zobna miška
FRAZEOLOGIJA: kot siva miška, siva miška, tiha miška, tih kot miška, tiho kot miška, Mačka miško, miš pšeničko.
ETIMOLOGIJA: ↑miš, kot računalniški termin po zgledu angl. mouse ‛miš’ prvič uporabljeno 1968 na Raziskovalnem inštitutu Stanfordove univerze, ZDA
SSKJ²
okúsen1 -sna -o prid., okúsnejši (ú ū)
1. ki ima prijeten okus: okusna hrana; pripravlja zelo okusne jedi; okusna pečenka / ta rastlina je znana po velikih okusnih sadovih
2. ki ustreza merilom o lepem, primernem, skladnem: nosila je zelo okusno obleko; okusna oprema knjige; cvetlice v okusnih vazah; razstava je bila lepša in okusnejša kot lani / ekspr. napisi niso bili ravno okusni niso bili primerni
    okúsno prisl.:
    okusno se oblačiti; okusno pripravljati hrano; okusno počesani lasje; okusno urejeno stanovanje
Celotno geslo Sinonimni
okúsen -sna -o prid.
v zvezi z zaužito hrano, pijačo ki ima prijeten okus
SINONIMI:
dober1, knj.izroč. delikaten, pog. fin, ekspr. preslasten, ekspr. slasten, zastar. žmahten
Pleteršnik
okúsən, -sna, adj. 1) Geschmacks-: okȗsne bradavičice, die Geschmackswärzchen, Cig. (T.); — 2) schmackhaft, geschmackvoll, Jan., nk.; okusna jed, okusno izdelati kaj, nk.
Celotno geslo Frazemi
pérje Frazemi s sestavino pérje:
bahati se s pávjim pérjem, baháti se s tújim pérjem, kítenje s tújim pérjem, kítiti se s pávjim pérjem, kítiti se s tújim pérjem, krasíti se s tújim pérjem, pávje pérje, ponášati se s tújim pérjem, postávljati se s tújim pérjem, šopíriti se s pávjim pérjem, šopírjenje s tújim pérjem
Celotno geslo eSSKJ
piránja piránje; in piranha; tudi pirája samostalnik ženskega spola [piránja]
    1. manjša riba z zelo ostrimi trikotnimi zobmi, ki v jatah živi v južnoameriških rekah, zlasti v porečju Amazonke; primerjaj lat. Serrasalminae
      1.1. ta žival kot hrana, jed
    2. navadno v množini, navadno slabšalno kdor želi, zna hitro in agresivno izkoristiti nastalo situacijo, navadno na škodo drugega; SINONIMI: navadno slabšalno barakuda
ETIMOLOGIJA: ↑piranha
Celotno geslo eSSKJ
polénta polénte samostalnik ženskega spola [polénta]
    1. gosta jed iz zdroba, zlasti koruznega, in vode
      1.1. koruzni zdrob za pripravo te jedi
STALNE ZVEZE: bela polenta, krompirjeva polenta
FRAZEOLOGIJA: morati pojesti še veliko polente
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. polenta < lat. pol(l)enta ‛ječmenova kaša’ iz pollen ‛fina moka’ iz ide. korena *pelH- ‛prah, moka’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
postŕv postŕvi in postrví samostalnik ženskega spola [postə̀ru̯ postə̀rvi] in [postə̀ru postə̀rvi] in [postə̀ru̯ postərví] in [postə̀ru postərví]
    1. sladkovodna riba z velikim gobcem in navadno pikami različnih barv ali vzorcem po trupu, ki živi v bistrih vodah; primerjaj lat. Salmoninae
      1.1. ta žival kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: ameriška postrv, jezerska postrv, kalifornijska postrv, mavrična postrv, morska postrv, ohridska postrv, potočna postrv, soška postrv
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pȁstrva, bolg. pъstъ́rva < *pьstry iz pslov. *pьstrъ ‛pisan, pester, pikčast’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
štórovka štórovke samostalnik ženskega spola [štórou̯ka]
    1. iz biologije lesna goba z gladkim klobukom medeno rjave barve in tanjšim ukrivljenim luskastim betom, ki navadno raste v šopih; primerjaj lat. Kuehneromyces
      1.1. ta goba kot hrana, jed
    2. lesna goba z luskastim klobukom sivkasto rumene barve, ki raste v šopih s spodaj zraščenimi beti; primerjaj lat. Armillaria mellea; SINONIMI: iz biologije mraznica, iz biologije prava štorovka, iz biologije sivorumena mraznica
STALNE ZVEZE: prava štorovka
ETIMOLOGIJA: ↑štor
Število zadetkov: 16