branílec -lca [braniu̯ca in branilca] m (ȋ)
1. kdor odvrača napad: branilci so se morali vdati; napadalci so premagali branilce
// kdor varuje, ščiti: branilci domovine / branilec morale, resnice
2. publ. kdor zmaga na prejšnjem tekmovanju in se ponovno bori za naslov: premagati branilce naslova prvaka; branilec olimpijskega naslova
3. odvetnik, ki brani, zagovarja obtoženca: branilec je navajal olajševalne okoliščine
4. šport. obrambni igralec pri nekaterih igrah z žogo: branilec je prestregel žogo
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
okóliščina -e ž (ọ̑)
1. nav. mn. dejstvo, ki lahko odločilno vpliva na potek, uresničitev česa: okoliščine tega ne dopuščajo; okoliščine so se popolnoma spremenile; hitro se je moral prilagoditi novim okoliščinam; nastopile so nenavadne okoliščine / zunanjepolitične okoliščine; skupek, splet srečnih okoliščin / ed., z oslabljenim pomenom opozoril bi na okoliščino, da sta pisatelja najbližja rojaka
// razmere: vse je odvisno od okoliščin, v katerih kdo živi; v takih, teh okoliščinah ni mogel delati; živeli so v težkih okoliščinah
2. zastar. okolica: poznal je vso okoliščino, saj je že povsod beračil
♦ pravn. obteževalne ki vplivajo na odmero večje, olajševalne okoliščine ki vplivajo na odmero manjše kazni
1. nav. mn. dejstvo, ki lahko odločilno vpliva na potek, uresničitev česa: okoliščine tega ne dopuščajo; okoliščine so se popolnoma spremenile; hitro se je moral prilagoditi novim okoliščinam; nastopile so nenavadne okoliščine / zunanjepolitične okoliščine; skupek, splet srečnih okoliščin / ed., z oslabljenim pomenom opozoril bi na okoliščino, da sta pisatelja najbližja rojaka
// razmere: vse je odvisno od okoliščin, v katerih kdo živi; v takih, teh okoliščinah ni mogel delati; živeli so v težkih okoliščinah
2. zastar. okolica: poznal je vso okoliščino, saj je že povsod beračil
♦ pravn. obteževalne ki vplivajo na odmero večje, olajševalne okoliščine ki vplivajo na odmero manjše kazni
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
olajševálen -lna -o prid. (ȃ)
ki olajšuje: olajševalen jok / olajševalni ukrepi; olajševalne spremembe statuta
♦ pravn. olajševalne okoliščine okoliščine, ki vplivajo na odmero manjše kazni
ki olajšuje: olajševalen jok / olajševalni ukrepi; olajševalne spremembe statuta
♦ pravn. olajševalne okoliščine okoliščine, ki vplivajo na odmero manjše kazni
Celotno geslo
eSSKJ
polnolétnik polnolétnika samostalnik moškega spola [pou̯nolétnik]
ETIMOLOGIJA: ↑polnoleten
- kdor dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
ETIMOLOGIJA: ↑polnoleten
Pravo
Število zadetkov: 6
Dostopnost