Fran

íti Frazemi s sestavino íti:
beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, do žívega gré kómu kàj, dóber glás gré o kóm/čém, fànt, kákršnih gré dvanájst na dúcat, gré kot Ílija, gré kot šembílja, in karavána gré dálje, íti bòb iz krópa pobírat, íti čému do dnà, íti gôr k Jánezu, íti [hudíču] v rìt, íti k hudíču, íti k vrágu, íti kàkor po lóju, íti kàkor po ólju, íti kàkor tát, íti kómu kàj adíjo, íti kómu na jétra, íti kómu na lím, íti kómu na límanice, íti kómu v pást, íti kot Elíja, íti kot namázano, íti kot po máslu, íti kot po žnórci kàj, íti kot po žnóri kàj, íti kot svéže žémlje, íti kot vróče žémlje, íti kot vróče žémljice, íti med ángelčke, íti med krilátce, íti na bóben, íti na jók in sméh kómu, íti na kóga/kàj kot múha na méd, íti na kopríve, íti na lépše, íti na lím, íti na mínus dvá déci, íti na nòž, íti na róko kómu, íti na rováš kóga/čésa, íti na strán, íti na vsè ali nìč, íti na žívce kómu, íti od Póncija do Piláta, íti okóli ríti v žèp, íti po copátah, íti po zlù, íti pod nòž, íti pod odêjo, íti pod rúšo, íti pod vlák, íti pred mátičarja, íti pred oltár s kóm, íti prek(o) trúpel, íti proti tóku, íti rákom žvížgat, íti rákom žvížgat in ríbam góst, íti rákom žvížgat in žábam góst, íti rákovo pót, íti ríčet píhat, íti s kúrami spát, íti s trebúhom za krúhom, íti se Francóza, íti se skriválnice [s kóm/čím], íti se slépe míši [s kóm/čím], íti [túdi] na kônec svetá, íti v Canósso, íti [v denár] kot méd, íti [v denár] za méd, íti v dím, íti v fránže, íti v horizontálo, íti v Kanóso, íti v korák s čásom, íti v korák s kóm/čím, íti v kŕtovo deželo, íti v léta, íti v lúknjo, íti v ôgenj za kóga, íti v Pánčevo, íti v pást, íti v [prodájo] kot méd, íti v [promèt] za méd, íti v ríčet, íti v stáro želézo, íti v trí pírovske, íti v uhó, íti v ušésa, íti v vás h kómu, íti v žéhto, íti z glávo skozi zíd, íti z lévo rôko v désni žèp, íti za kóga po kôstanj v žerjávico, íti [za kóm] kot ôvca [za ôvnom], íti za nóhte kómu, íti za nósom, íti za račún brez krčmárja, kàj gré v uhó, kàj gré v ušésa, krí je šlà kómu v glávo, lasjé so šlì pokônci kómu, naj gré tá kélih trpljênja mímo, pójdi [hudíču, vrágu] v rìt, pójdi(te) se solít, pójdi(te) v ríčet, za stólček gré kómu, zvonôvi gredó v Rím

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

izpreletẹ́ti,** -ím, vb. pf. 1) hinüberfliegen: Ta ptičica izpreletela Taj na sprednji oltar, Npes.-Vraz; — izpreletelo se je, es hat schnell aufgehört zu regnen, es ist das Wetter vorübergegangen, Cig.; — 2) z očmi i., überblicken, Cig.; — anwandeln, befallen; mraz me je izpreletel, es lief mir kalt über die Haut, Cig.; groza, strah me izpreleti, mi mozeg in kosti izpreleti, wandelt mich an, dringt mir durch Mark und Bein, Cig.; rdečica me izpreleti, ich erröthe plötzlich, Cig.; (tudi: izpreletim od rdečice, C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

izrezlján -a -o (á) umetniško ~ oltar
izrezljánost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

izrezljáti -ám tudi zrezljáti -ám dov. (á ȃ)
z rezilom narediti, izoblikovati: izrezljati igračo, kip; obraz ima tak, kot bi ga izrezljal iz lesa; izrezljati si piščal

izrezlján tudi zrezlján -a -o:
umetniško izrezljan oltar; izrezljana podoba; na skrinji so izrezljane rožice; bogato izrezljane stopnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

izslíkati -am dov. (ȋ)
zastar. poslikati: veliki oltar je izslikal znan mojster

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Ìžak -a m Izak: I'zák je pa poroudo Jákoba KŠ 1771, 4; Mi ſzmo pa pouleg I'zaáka obecsanyá decza KŠ 1771, 566; Boug I'sáka KM 1783, 8; Ábrahám je poroudo I'záka KŠ 1771, 4; gda je I'zaáka Sziná ſzvojega na oltár gori neſzao KŠ 1771, 749; doli ſzi ſzédejo zÁbrahámom, i zI'zaákom KŠ 1771, 25

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Janežič Janežiča samostalnik moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Jupiter1 Jupitra samostalnik moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

kór -a m (ọ̑)
1. dvignjeni del cerkve, namenjen za orgle in pevce: pevci so že na koru; moški so stali pod korom; s kora so donele orgle / cerkveni, pevski kor / pog. poje na koru je cerkvena pevka
2. arhit. del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino; prezbiterij: v koru so bili zbrani duhovniki
3. zastar. skupina, zbor: sestaviti kor / ptičji kor / bibl. kori angelov
4. voj., nekdaj vojaška enota nestalne sestave, moči: vkorakal je francoski kor; prostovoljni kor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

krílen1 -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na krilo1: krilna kost; lepa krilna peresa / krilna vrata / krilni napad / krilni vojaki
♦ glasb. krilni rog krilovka; strojn. krilna črpalka ročna črpalka, ki ima nihajoči bat; krilna matica matica, ki ima ob straneh ploščici, da se lažje suka z roko; šah. krilni razvoj postavitev lovca z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale; šport. krilni igralec ki igra na desni ali levi strani, navadno v napadalni vrsti; um. krilni oltar tridelni gotski oltar z gibljivima stranskima deloma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

krílen -lna -o (ȋ)
krílni -a -o (ȋ) ~ oltar

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

lár -a m (ȃ)
nav. mn., v rimski mitologiji bog zaščitnik hiše, posestva in njegovih prebivalcev: kapelica larov na križpotju; hišni oltar larov in penatov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

lar lara samostalnik moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

lontar ► ˈlȯntaːr lȯnˈtaːrja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Mali Oltar Malega Oltarja samostalniška zveza moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

(mał) mȃli, -la, adj. 1) klein; mali hlapec, der Unterknecht, mala dekla, die Untermagd, Cig.; mala ladja (arch.), das Nebenschiff, Cig. (T.); male duri, die Nebenthür, Cig.; mali oltar, der Nebenaltar; mala reč, eine unbedeutende Sache, die Nebensache; male šole, die niederen Schulen; mali in veliki, Hohe und Niedere, Cig.; malo in veliko, die Großen und die Kleinen, groß und klein, Cig.; — (i)z malega, von klein auf, von Kindheit auf; = od malega, BlKr.-M.; — 2) málọ, wenig; ubogo malo, äußerst wenig, Cig.; = prebito malo, Levst. (Zb. sp.); das Wenige: tisto (to) malo, kar imam, das Wenige, was ich habe; malo časa, wenig Zeit, kurze Zeit; malo nas je, es sind unser wenige; do malega, fast ganz, fast; (do mala, Ben.-Kl.); do malega iztrebiti, fast ganz ausrotten, Navr. (Let.); cerkev je do malega polna pobožnikov, Erj. (Izb. sp.); do malega vsi prebivalci, Cig.; životarili so do malega še slabše nego berači, LjZv.; nekaj malega, etwas Weniges; črez nekaj malega let, nach einigen wenigen Jahren, Cv.; malo ceniti, gering schätzen; za malo se mi zdi, es verdrießt, indigniert mich; na malo iti, priti, auf die Neige gehen; na malem biti, auf der Neige sein; vino je že na malem, der Wein ist auf der Neige, geht aus; na malem piti, von der Neige trinken, V.-Cig.; po malem, kleinweise, nach und nach; = po malu, Jan., Mik.; = po malo, Jan. (H.); malo po malo, allmählich, nach und nach, successiv, Cig. (T.), Nov., Glas., vzhŠt.; ob malem živeti, genügsam leben; = z malim ž., Cig.; z malim zadovoljen biti, mit Wenigem zufrieden sein; malo jih, wenige; malo nas je, es sind unser wenige; v malo dneh, in wenigen Tagen; z malo besedami, mit wenigen Worten; malo (s poudarkom) moder, nicht besonders klug, weise, Cig.; malo živ, halb todt, Cig.; malo malo, sehr wenig, blutwenig; malo (brez poudarka), ein wenig, etwas; malo čuden, etwas sonderbar; malo prismojen; — malo poprej, malo prej, kurz vorher; malo pozneje, um ein Weniges später; še malo, noch eine Weile; — kratko in malo ne, keineswegs; = ni kratko ni malo, Jurč.; — kaj malo? (iron.) = oder was! jvzhŠt.; malo da ne, fast, beinahe, es fehlt wenig, dass ...; malo da ne mrtev, halbtodt, Cig.; malo da ni umrl, beinahe wäre er gestorben; malo da ga niso ujeli, er war nahe daran, gefangen zu werden; — malo ne, fast, beinahe, Cig., nk.; malo ne enak, fast gleich, Žnid.; malo ne, in bila bi pozabila, fast hätte ich vergessen, Vrt.; — za malo, fast, beinahe, Savinska dol.; — tako malo — kakor, so wenig — als, Cig., Jan.; ravno tako malo — kakor, eben so wenig — als, Cig.; malo kedaj, selten, malo kje, an wenigen Orten, malo kdo, selten jemand itd., (nav. pisano: malokedaj, malokje, malokdo, itd.); — nedoločna oblika "mal" se navadno ne rabi; namesto nje se govori: majhen, Cv. IV. II., 12.; VII. 3.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Marija Vnebovzeta Marije Vnebovzete samostalniška zveza ženskega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

mášnik -a m (ȃ)
1. rel. duhovnik, ki mašuje: mašnik se obrne proti vernikom, stopi pred oltar
2. star. (katoliški) duhovnik: postal je mašnik / poslati po mašnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

materínstvo -a s (ȋ)
dejstvo, da je ženska mati: ugotoviti materinstvo / ekspr. poslanstvo materinstva
● vznes. darovala je življenje na oltar materinstva umrla je pri porodu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

mátičar Frazemi s sestavino mátičar:
íti pred mátičarja, odpeljáti kóga pred mátičarja, popeljáti kóga pred mátičarja, stopíti pred mátičarja

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.