Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
hóbi hóbija samostalnik moškega spola [hóbi]
    1. dejavnost, s katero se kdo ukvarja v prostem času, za sprostitev; SINONIMI: konjiček
    2. ekspresivno slabo, nespametno, nesmiselno ravnanje, delovanje, ki je tako pogosto, da se zdi običajno
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. hobby, prvotneje ‛guganje na lesenem konjičku’, prvotno ‛lesen konjiček, namenjen guganju’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
konjíček konjíčka samostalnik moškega spola [konjíčək]
    1. navadno ekspresivno konj, zlasti manjši
    2. igrača, ki predstavlja konja; SINONIMI: konj
    3. dejavnost, s katero se kdo ukvarja v prostem času, za sprostitev; SINONIMI: hobi
    4. ekspresivno vozilo, zlasti avtomobil
    5. manj formalno, ekspresivno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno konj, manj formalno, ekspresivno konjič
STALNE ZVEZE: morski konjiček
FRAZEOLOGIJA: jekleni konjiček
ETIMOLOGIJA: ↑konjič
Celotno geslo eSSKJ
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]
    1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
      1.1. samica te živali
    2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
    3. ekspresivno privlačna ženska
    4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
Celotno geslo eSSKJ
prašíček prašíčka samostalnik moškega spola [prašíčək]
    1. navadno ekspresivno prašič, zlasti mladič
      1.1. ekspresivno meso te živali kot hrana, jed
    2. ekspresivno kar po obliki spominja na prašiča; SINONIMI: ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek
      2.1. hranilnik, ki spominja na prašiča
      2.2. igrača, ki predstavlja prašiča
    3. manjši rak sive ali rjavkaste barve z rahlo vzbočenim telesom, ki živi na kopnem; primerjaj lat. Porcellio scaber
STALNE ZVEZE: divji prašiček, morski prašiček
FRAZEOLOGIJA: razbiti prašička, prašiček pri koritu
ETIMOLOGIJA: ↑prašič

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
omísliti si -im si dov., omíšljen (í ȋ)
ekspr. kupiti si, priskrbeti si: omislil si je nov avtomobil; takih oblek si ne more omisliti / celo hlapca si je omislil dobil, najel; boljšega skrivališča si ne bi mogel omisliti najti, pripraviti
    omísliti star.
    preskrbeti, oskrbeti: omislil ji je gramofon / omisliti koga z vsem potrebnim

Slovenski pravopis

Pravopis
omísliti si -im si dov. omíšljen -a (í ȋ) poud. koga/kaj ~ ~ nov avto |kupiti si|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
omísliti -im dov.
GLEJ SINONIM: oskrbeti, preskrbeti
Celotno geslo Sinonimni
omísliti si -im si dov.
GLEJ SINONIM: kupiti, preskrbeti
Celotno geslo Sinonimni
oskrbéti -ím dov.
1.
koga s čim narediti, da kdo dobi, kar potrebuje
SINONIMI:
2.
koga opraviti dela za zadovoljitev zlasti telesnih potreb koga
SINONIMI:

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
mȋsel -sli ž

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
omísliti, -mȋslim, vb. pf. 1) anschaffen, beischaffen; konja si omisliti; — 2) versorgen: Bog je svet omislil s solncem, Krelj; omišljen z vso potrebo, Trub.; o. se za dve, tri leta, Trub.; oskrbeti in omisliti se, "sich versorgen und bedenken", Trub. (Post.).
Pleteršnik
omíšljati, -am, vb. impf. ad omisliti; 1) anschaffen; — 2) versorgen, Krelj.

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
dota ž, F3, dotare, doto, ali juternîo dati, omiſliti; dotatus, -a, -um, katerimu je dota, ali juternîa dana; indotatus, -a, -um, nedoraván, pres juternîe ali dote
Vorenc
jutrnja ž, F5, dotalis, et le, kar k'juternî ſliſhi; dotare, doto, ali juternîo dati, omiſliti; dotatus, -a, -um, katerimu je dota, ali juternîa dana; doti dicere, juternîo oblubiti; indotatus, -a, -um, nedoraván, pres juternîe ali dote; prim. jutrinja 
Vorenc
omisliti dov., F3, dotare, doto ali juternîo dati, omiſliti; procurare, preṡkarbéti, perpraviti, omiſliti; providere, preṡkarbéti, poprei reṡgledati, omiſliti, ſe podſtopiti
Vorenc
preskrbeti dov., F6, pabulator, kateri kermo ſpravla, ṡhivini poklada, sa ṡhivino preṡkarby; percurare, oṡdravlati, ali cilú oṡdraviti, preṡkarbeiti, inu ṡdravu ſturiti; procurare, preṡkarbéti, perpraviti, omiſliti; procuratrix, -cis, katera preṡkarby kar je potréba; providens, ṡkarbán, kateri na te perhodne rizhy prou merka, inu preṡkarby; providere, preṡkarbéti, poprei reṡgledati, omiſliti, ſe podſtopiti
Vorenc
pripraviti dov., F84, apparare, perpraviti; defraudare, ogolufati, eniga ob tú ali uni perpraviti; depudicare, v'ſramoto perpraviti; externare, ob pamet perpraviti; fulcite me floribus, s'roṡhami me k'véku perpravite; orbare, eniga perpraviti ob eno lubo reizh, opleiniti: v'ſyroṡzhino perpraviti; praeparare, perpraviti, poprei perpraviti; procurare, preṡkarbéti, perpraviti, omiſliti; redigere ad nihilum, k'nizhemer perpraviti
Vorenc
razgledati dov., F8, conspicillum, enu meiſtu, is kateriga ſe kai reṡglèda; contemplari, reṡmiſhlati, reṡgledati, ṡgledovati, reṡmiſhlovati; dispicere, prou reṡgledati, reṡlozhiti, previditi, premiſliti, prevdariti; intueri, pogledati, polukati, ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati; perspectare, povſód okuli ogledati, reṡgledati; perspicare, dobru inu prou reṡgledati, inu ſpoṡnati; pervidere, prou reṡgledati, pogledati, inu premiſliti; providere, preṡkarbéti, poprei reṡgledati, omiſliti, ſe podſtopiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Celotno geslo eSSKJ16
ajer -a (ajer, aer) samostalnik moškega spola
1. zmes plinov, vodne pare in trdnih delcev, ki obdaja zemeljsko površino; SODOBNA USTREZNICA: zrak
2. s to zmesjo napolnjen prostor nad zemeljsko površino; SODOBNA USTREZNICA: zrak
FREKVENCA: 11 pojavitev v 3 delih
Celotno geslo eSSKJ16
bog2 -a -o (bog, vog) pridevnik
1. ki ima malo ali nič materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: reven
2. ki je nesrečen, vreden pomilovanja; SODOBNA USTREZNICA: ubog
2.1 ekspresivno ki je vreden pomilovanja zaradi nevednosti, zlasti v verskih zadevah
3. z dopolnilom na čem, v čem ki ima malo česa; SODOBNA USTREZNICA: ubog
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 26 delih
TERMINOLOGIJA: bog v duhu
Število zadetkov: 22