Fran

1. 1. z namestitvijo povezovalne naprave povezati s čim: pod klancem so vlaku priključili še eno lokomotivo; priključiti prikolico k avtomobilu, na avtomobil; priprava se priključi k vlečnemu vozilu
2. 2. povezati z omrežjem: strokovnjak jim je priključil pomivalni stroj; priključiti plinski štedilnik, televizor / priključiti motor vklopiti, vključiti; grelec se avtomatično priključi
   // povezati s čim sploh: priključiti stransko cesto na glavno; priključiti peč na dimnik; priključiti se na električno omrežje, plinovod, toplovod
   // začeti dovajati: plačati smo morali dolg, da so nam spet priključili električni tok
3. 3. narediti, da postane kaj sestavni del kake enote: četo so priključili brigadi; podjetju bodo priključili več manjših obratov; nekaj krajev so priključili k sosednji občini / samovoljno priključiti zasedeno ozemlje / publ.: kuhinji so priključili še shrambo prizidali; teh živali ne moremo priključiti opicam uvrstiti mednje; prošnji je treba priključiti različne priloge dodati
4. 4. šport. dati nogo k drugi nogi: naredimo korak z desno nogo, levo pa priključimo / kot povelje priključi naredi vrsto strnjeno

prikljúčiti se začeti biti skupaj s kom: priključiti se gruči, pogrebnemu sprevodu / priključil se je otrokom, ki so se igrali na dvorišču / zakaj se nam nisi priključil nisi šel z nami
// začeti opravljati isto dejavnost kot kdo drug, navadno za skupen cilj; pridružiti se: priključiti se upornikom / priključili so se osvobodilnemu gibanju
● zastar. nič neprijetnega se mi ni priključilo zgodilo, pripetilo; publ. vsi so se priključili njegovemu mnenju soglašali z njim

prikljúčen -a -o: nestrokovno priključen aparat; peč je priključena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

računálniška ígrica -e -e ž (ȃ, ȋ)
igra, pri kateri igralec navadno z igralno palico, s pritiskanjem na tipke tipkovnice upravlja s podobami na zaslonu, ki jih ustvarja računalniški program; videoigra, videoigrica: igrati računalniške igrice; Če šolar med počitnicami postane žrtev zasvojenosti z računalniškimi igricami, bo imel ob začetku novega šolskega leta resne težave

računálniška mréža -e -e ž (ȃ, ẹ́)
povezava vozliščnih in osebnih računalnikov: lokalna računalniška mreža; svetovna računalniška mreža; Preko računalniških mrež lahko današnji koncerni, ki bi bili prej nevodljivi, usklajujejo delo več sto tisoč sodelavcev

računálniška písmenost -e -i ž (ȃ, ȋ)
obvladanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter poznavanje nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: Danes se je prag računalniške pismenosti rahlo dvignil

računálniška simulácija -e -e ž (ȃ, á)
virtualna, računalniška predstavitev predvidene, potencialne situacije, dogodka, abstraktnega modela, pripravljena zlasti v eksperimentalne, raziskovalne namene: Kljub najsodobnejšim računalniškim simulacijam ostajajo podnebni pojavi včasih uganka

računálniška tomografíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (1): preiskava z računalniško tomografijo; Znanstveniki upajo, da bi lahko zdravniki že v dveh letih z računalniško tomografijo dobivali natančne podatke o kakovosti pacientovih kosti

računálniška umétnost -e -i ž (ȃ, ẹ́)
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje računalnik: mednarodni festival računalniške umetnosti; Umetnik slovenskega rodu je eden svetovnih pionirjev računalniške umetnosti, razpoznaven pa je predvsem po uporabi računalnika kot sredstva za umetniško izražanje

računálniški tomográf -ega -a m (ȃ, ȃ)
naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (2): Bolnišnica je dobila najsodobnejši računalniški tomograf, ki prikaže tridimenzionalno sliko pljuč in daje več informacij

računálniški tomográm -ega -a m (ȃ, ȃ)
rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; CT1 (3): Sumila sem na metastazo, kar pa smo z računalniškim tomogramom ovrgli

računálniški vírus -ega -a m (ȃ, ȋ)
računalniški program, ki se je sposoben razmnoževati in širiti z enega računalnika na drugega, pogosto z namenom povzročati škodo: Kakor pravijo statistike razvijalcev protivirusnih programov in podobne tehnologije, je število znanih računalniških virusov že preseglo milijon, vsak dan pa se pojavi 20.000 novih škodljivih programov

računálniško jezikoslôvje -ega -a s (ȃ, ȏ)
večdisciplinarno znanstveno področje, ki se ukvarja s statističnim ali na pravilih slonečim modeliranjem naravnih jezikov z računalniškega vidika: Na področju ustvarjanja nacionalnih korpusov je ravno računalniško jezikoslovje tisto, ki zavzema vedno bolj pomembno mesto v okviru jezikoslovnih raziskav

računálniško omréžje -ega -a s (ȃ, ẹ̑)
sistemi, naprave, ki so med seboj povezani zaradi izmenjavanja podatkov, informacij: brezžična računalniška omrežja; postavitev računalniškega omrežja; Zmogljiva računalniška omrežja naj bi prevzela vlogo današnjih samostojnih računalnikov

računálniško opismenjevánje -ega -a s (ȃ, ȃ)
učenje, pridobivanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: program računalniškega opismenjevanja; delavnice za računalniško opismenjevanje; Spodbujanje računalniškega opismenjevanja lahko prinese konkretne rezultate in izboljša zaposljivost prihodnjih iskalcev zaposlitve

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

1. 1. dejavnost, ki se ukvarja z javnosti namenjenim oddajanjem zvočnih sporočil po radijskih valovih: napredek na področju radiodifuzije in televizije
2. 2. omrežje radijskih oddajnih postaj za tako dejavnost: prireditev bo prenašala radiodifuzija; jugoslovanska radiodifuzija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

1. 1. odpeti vprežno žival: razpreči konje / razpreči voz
2. 2. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: razpreči trto po zidu / knjiž. razpreči spise po mizi razpostaviti
   // ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: razpreči telegrafsko omrežje po državi

razpréči se 
1. 1. rastoč (mrežasto) prekriti: plevel se je razpregel po njivi
2. 2. ekspr. pojaviti se na kaki površini: po nebu so se razpregli sivi oblaki; pren. njihova moč se je razpregla čez vso Evropo

razpréžen -a -o: razprežen konj; plevel, razprežen po njivi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

1. 1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: razpredati žične ovire pred bunkerjem / pajek razpreda pajčevino
   // ekspr. delati, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: razpredati električno omrežje po državi
2. 2. ekspr. premišljevati: dolgo je razpredal sam pri sebi, kaj naj stori / razpredati misel
3. 3. ekspr. govoriti, pripovedovati: na dolgo in široko so razpredali o tem

razprédati se 
1. 1. rastoč (mrežasto) prekrivati: trnje se razpreda po skalah
2. 2. ekspr. biti, obstajati
   1. a) načrtno razporejen na kakem področju: na vse strani se razpredajo jarki
   2. b) na kaki površini: temni oblaki se razpredajo po nebu
      // biti, nahajati se v prostoru: po pobočju so se razpredale meglice / povsod se razpreda tišina

razpredajóč -a -e: šli so po poti, razpredajoč dalje svoje misli o tem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

1. 1. odpenjati vprežno žival: razpregati konje
2. 2. ekspr. delati, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: razpregati cestno omrežje po deželi

razprégati se rastoč (mrežasto) prekrivati: grmovje se razprega od meje do meje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

razprêsti se in razprésti se 
1. 1. rastoč (mrežasto) prekriti: divja trta se je razpredla po zidovju
   // rastoč (mrežasto) razširiti se v čem: korenine so se gosto razpredle v zemlji
2. 2. ekspr. pojaviti se
   1. a) načrtno razporejen na kakem področju: ta organizacija se je razpredla po vsem svetu
   2. b) na kaki površini: po nebu so se razpredli oblaki
      // biti, pojaviti se v prostoru: po dolini so se razpredle meglice / tišina se je razpredla po prostoru

razpredèn -êna -o in razpréden -a -o: jarki, gosto razpredeni po dolini; pajčevine so bile razpredene po vseh kotih; dobro razpredena trgovina
● ekspr. povsod je imel razpredene svoje mreže povsod si je pripravil ugodne okoliščine, razmere za dosego določenega cilja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

razvéjan -a -o: jelen ima velike razvejane rogove; razvejana bukev; razvejano telefonsko omrežje
♦ min. razvejani kristali kristali, ki imajo vejasto obliko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

1. 1. iz posameznega dela, podatka na podlagi sklepanja predstaviti si kako celoto: na podlagi najdene kosti rekonstruirati izumrlo žival / rekonstruirati dogodek, vsebino
   // ponovno narediti, sestaviti kako celoto, obnoviti: iz izkopanih črepinj jim je uspelo rekonstruirati staro vazo / natančno rekonstruirati besedilo / v spominu rekonstruirati podobo domače hiše
   ♦ jur. rekonstruirati nesrečo prizadevati si ustvariti take okoliščine, v kakršnih se je zgodila nesreča
2. 2. narediti, da kaj slabega, neustreznega postane boljše, primernejše; preurediti, prenoviti: rekonstruirati cesto, električno omrežje / rekonstruirati obrat, podjetje
3. 3. spremeniti sestavo: rekonstruirati vlado

rekonstruíran -a -o: rekonstruirana cesta; stavba je rekonstruirana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

1. 1. sredstvo za prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo: izumiti telefon; zgodovina telefona / pogovarjati se po telefonu; povezati kraje s telefonom / pošta, telegraf, telefon [ptt]
2. 2. napeljava za tako prenašanje govora: napeljati telefon v hišo, vas / kopati jarek za telefon
3. 3. električna naprava za tako prenašanje govora: izdelovati telefone; priključiti telefon na centralo; slušalka, vilice telefona / telefon zvoni, ekspr. poje; telefon ne dela, knjiž. je gluh, ekspr. mrtev; telefon je zaseden; zapreti telefon s položitvijo slušalke na vilice narediti, da se zveza prekine; zavrteti telefon številke številčnice te naprave z namenom vzpostaviti zvezo; pridi k telefonu, pog. na telefon; javiti se na telefon [tel.] 361 772; govoriti v telefon v slušalko te naprave; številka telefona klicna številka
   ● pog. pridi, telefon te kliče nekdo te kliče po telefonu, želeč govoriti s teboj; pog. pridi, telefon imaš telefonski poziv; pog. podražiti telefon enoto telefonskega pogovora; telefonsko naročnino; priključitev telefona na javno telefonsko omrežje; hišni telefon telefonski sistem, omejen na hišo, stavbo; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze; ekspr. na drugi strani telefona se oglasi otroški glas telefonske zveze
   ♦ igr. igrati se telefon otroško igro, pri kateri zadnji naglas pove prej po vrsti šepetano besedo; ptt brezžični telefon; glavni telefon na centralo neposredno vezan telefon, preko katerega se veže stranski telefon; interni telefon priključen na zasebno telefonsko centralo; naročniški telefon telefon naročnika, priključen na javno telefonsko omrežje; stranski telefon priključen na telefonsko centralo preko glavnega telefona; voj. poljski telefon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

telefónsko prisl.: telefonsko sporočiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

1. 1. nanašajoč se na telegraf, brzojaven: telegrafski drog, kabel / telegrafska centrala; telegrafsko omrežje / telegrafski znak; telegrafsko sporočilo / telegrafski promet / telegrafski naročnik / telegrafski aparat
   ♦ ptt telegrafski oddajnik, sprejemnik oddajnik, sprejemnik, ki posreduje sporočila s kodiranimi znaki; sinhronski (telegrafski) sistem sistem, pri katerem se v oddajnem in sprejemnem aparatu mehanizmi vrtijo z isto hitrostjo, sinhrono
2. 2. ekspr., navadno v zvezi s slog, stil zelo zgoščen, jedrnat: v telegrafskem slogu napisan odgovor / obnoviti zgodbo v telegrafskem stilu

telegráfsko prisl.: telegrafsko sporočiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.