izdihávati -am nedov. (ȃ)
1. iztiskati zrak iz pljuč pri dihanju: počasi izdihavati; vdihavati in izdihavati
2. z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak: izdihavati toplo sapo / izdihavala je v šipo, da bi se led odtajal
3. knjiž. oddajati, širiti: ogreto močvirje izdihava soparo; rože izdihavajo opojen vonj
4. knjiž., ekspr. kazati, izražati: vsa hiša je izdihavala zapuščenost / vsaka beseda njegovega pisma izdihava ljubezen
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
izdišáti -ím tudi zdišáti -ím dov. (á í)
knjiž. oddati, dati prijeten vonj: rože so izdišale opojen vonj
knjiž. oddati, dati prijeten vonj: rože so izdišale opojen vonj
- izdišáti se tudi zdišáti se
prenehati dišati: vijolice so se izdišale / kava se je izdišala, ker ni bila dobro zaprta
SSKJ²
opójen -jna -o prid. (ọ̄)
ki povzroča pijanost: opojna pijača
♦ bot. opojno trebelje rastlina s pernatimi listi in belimi cveti v kobulih, Chaerophyllum temulum
// nav. ekspr. ki povzroča stanje čutnega in duševnega ugodja: opojen duh vrtnic / zvok njenih besed je bil opojen; prevzemale so ga opojne misli; opojna pomlad; opojne sanje
ki povzroča pijanost: opojna pijača
♦ bot. opojno trebelje rastlina s pernatimi listi in belimi cveti v kobulih, Chaerophyllum temulum
// nav. ekspr. ki povzroča stanje čutnega in duševnega ugodja: opojen duh vrtnic / zvok njenih besed je bil opojen; prevzemale so ga opojne misli; opojna pomlad; opojne sanje
- opójno prisl.:
ajda opojno diši; opojno sladek poljub
Pravopis
opójen -jna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ̑; ọ́; ọ̑) ~a pijača; poud. ~e misli |navdušujoče|
opójnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
opójnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
Pravopis
opojèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) neobč. ~ človek pijan; poud. opojen od česa biti ~ ~ sreče |omamljen|
opojênost -i ž, pojm. (é)
opojênost -i ž, pojm. (é)
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
opójən, -jna, adj. berauschend, Z., C., Navr. (Let.), Žnid.; opǫ̑jne pijače, geistige Getränke, Cig. (T.), DZ., nk.; — hs.
SSKJ²
opojíti -ím dov., opójil (ī í)
1. povzročiti pijanost: vino ga je opojilo
2. nav. ekspr. povzročiti stanje čutnega in duševnega ugodja: duh teh rož človeka opoji / glasba jih je popolnoma opojila; opojila ga je misel, da bo doma
1. povzročiti pijanost: vino ga je opojilo
2. nav. ekspr. povzročiti stanje čutnega in duševnega ugodja: duh teh rož človeka opoji / glasba jih je popolnoma opojila; opojila ga je misel, da bo doma
- opojèn -êna -o:
opojen človek; opojen od vonja cvetoče ajde; ves je opojen od sreče, uspeha
SSKJ²
pijàn -ána -o prid. (ȁ ȃ)
1. ki zaradi zaužite alkoholne pijače ne govori, ne ravna normalno, razsodno: pijan človek se je opotekal po cesti; biti, postati pijan; gostje so že pijani; zmeraj je pijan; pijan je kot čep, klada, krava, pog. kot mavra zelo; ekspr. pijan do nezavesti zelo
// ki izraža, kaže tako stanje: pijani glasovi, koraki; zaslišal se je pijan smeh; ima motne, pijane oči / pijano veselje
2. ekspr., z rodilnikom ki ima česa v tako veliki meri, da ne zna ravnati stvarno, čustveno neprizadeto: pijan moči; pijan, (od) ljubezni veselja; sreče, strasti sta pijana; bili so pijani zmage / pijan krvi
3. star. opojen: ta pijača je precej pijana; pijano vino
● tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela; ekspr. (belega) kruha je pijan zaradi izobilja je objesten, predrzen; motal se je okrog mize kot pijana muha nenačrtno, mlahavo; ekspr. pijana veselica veselica, ki mineva, poteka v pijanosti; preg. kar trezen človek misli, pijan govori v pijanosti človek razkrije svoje misli, mnenje
1. ki zaradi zaužite alkoholne pijače ne govori, ne ravna normalno, razsodno: pijan človek se je opotekal po cesti; biti, postati pijan; gostje so že pijani; zmeraj je pijan; pijan je kot čep, klada, krava, pog. kot mavra zelo; ekspr. pijan do nezavesti zelo
// ki izraža, kaže tako stanje: pijani glasovi, koraki; zaslišal se je pijan smeh; ima motne, pijane oči / pijano veselje
2. ekspr., z rodilnikom ki ima česa v tako veliki meri, da ne zna ravnati stvarno, čustveno neprizadeto: pijan moči; pijan, (od) ljubezni veselja; sreče, strasti sta pijana; bili so pijani zmage / pijan krvi
3. star. opojen: ta pijača je precej pijana; pijano vino
● tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela; ekspr. (belega) kruha je pijan zaradi izobilja je objesten, predrzen; motal se je okrog mize kot pijana muha nenačrtno, mlahavo; ekspr. pijana veselica veselica, ki mineva, poteka v pijanosti; preg. kar trezen človek misli, pijan govori v pijanosti človek razkrije svoje misli, mnenje
- pijáno prisl.:
pijano gledati, se opotekati, plesati
Celotno geslo
Etimološki
píti píjem nedov.
Celotno geslo
Etimološki
rūjen -jna prid.
SSKJ²
tuberóza -e ž (ọ̑)
vrtn. gomoljasta okrasna rastlina z dišečimi, lilijam podobnimi cveti v socvetjih, Polianthes tuberosa: opojen vonj tuberoz
vrtn. gomoljasta okrasna rastlina z dišečimi, lilijam podobnimi cveti v socvetjih, Polianthes tuberosa: opojen vonj tuberoz
SSKJ²
vónj -a m (ọ̑)
1. hlapi, ki jih oddajajo hlapljive snovi: vonj se širi, ekspr. plava po prostoru; ekspr. vonj se razpuhti, sili, udarja v nos; dajati, oddajati vonj; puščati za seboj neprijeten vonj
// značilnost snovi, teles, ki se zaznava z vohom: navzeti se vonja; vsaka roža ima svoj vonj; zaznati vonj po dimu; kiselkast, ekspr. opojen, oster vonj; močen, prijeten, zoprn vonj; vonj akacij, žganja; vonj po parfumu, svečah; plin brez vonja
// občutek, ki ga povzroča ta značilnost: še zdaj čutim, ekspr. imam v nosu vonj po smrekovih gozdovih
2. voh: razvitost vonja; okus, vonj in drugi čuti
3. ekspr., z rodilnikom značilnost v majhni, komaj opazni stopnji, ki vzbuja, povzroča predstavo, zavest česa: vonj domače govorice / vonj spominov, svobode
1. hlapi, ki jih oddajajo hlapljive snovi: vonj se širi, ekspr. plava po prostoru; ekspr. vonj se razpuhti, sili, udarja v nos; dajati, oddajati vonj; puščati za seboj neprijeten vonj
// značilnost snovi, teles, ki se zaznava z vohom: navzeti se vonja; vsaka roža ima svoj vonj; zaznati vonj po dimu; kiselkast, ekspr. opojen, oster vonj; močen, prijeten, zoprn vonj; vonj akacij, žganja; vonj po parfumu, svečah; plin brez vonja
// občutek, ki ga povzroča ta značilnost: še zdaj čutim, ekspr. imam v nosu vonj po smrekovih gozdovih
2. voh: razvitost vonja; okus, vonj in drugi čuti
3. ekspr., z rodilnikom značilnost v majhni, komaj opazni stopnji, ki vzbuja, povzroča predstavo, zavest česa: vonj domače govorice / vonj spominov, svobode
SSKJ²
Celotno geslo
eSSKJ
zlatíca zlatíce samostalnik ženskega spola [zlatíca]
ETIMOLOGIJA: ↑zlat
- travniška rastlina z drobnimi, navadno rumenimi cvetovi; primerjaj lat. Ranunculus
ETIMOLOGIJA: ↑zlat
Število zadetkov: 16
Dostopnost