Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča]
    1. kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea
      1.1. ta rastlina, zlasti njeno socvetje, kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑cvet - več ...
Celotno geslo Etimološki
flẹ́ten flẹ̄tna prid.
Celotno geslo eSSKJ
kóprc kóprca in kôprc kôprca samostalnik moškega spola [kópərc] in [kôpərc]
    1. vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih in nitastimi deljenimi listi; primerjaj lat. Anethum graveolens; SINONIMI: sladki janež
      1.1. listi te rastline, zlasti kot začimba
      1.2. semena te rastline
    2. rastlina nižje rasti z mesnatimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, ki raste na morskih obalah, ali del te rastline; primerjaj lat. Crithmum maritimum; SINONIMI: morski koprc, iz botanike navadni morski koprc
    3. vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat. Foeniculum vulgare; SINONIMI: janež, sladki janež
STALNE ZVEZE: morski koprc, navadni morski koprc
ETIMOLOGIJA: ↑koper
Celotno geslo eSSKJ
motovílec motovílca samostalnik moškega spola [motovíləc motovíu̯ca]
    1. vrtna ali divje rastoča rastlina z mehkimi ovalnimi listi temno zelene barve, ki se uživa zlasti kot solata; primerjaj lat. Valerianella locusta
      1.1. listi te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: holandski motovilec, ljubljanski motovilec
ETIMOLOGIJA: ↑motovilo, ker je odrasla rastlina rogovilasto razcepljena in spominja na obliko motovila - več ...
SSKJ²
nèoprán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni opran: čakal jo je kup neopranega perila / pog. neoprani lasje neumiti
Celotno geslo eSSKJ
očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen]
    1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen
      1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
      1.2. ki ima odstranjene odvečne, neželene snovi v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.3. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počiščen
ETIMOLOGIJA: ↑očistiti
Vorenc
omiven del., latus, -a, -um, vmiven, omiven, oprán
Pravopis
oprán -a -o; bolj ~ (á) ~ pulover; ~i lasje → umiti; prakt.sp. Otrok je ~ in zašit |ima oprano obleko, perilo|
opránost -i ž, pojm. (á)
Vorenc
opran del., F4, elotus, -a, -um, vmiven, oprán; lautus, -a, -um, â verbo lavo, vmiven, oprán; lotus, -a, -um, vmiven, omiven, oprán; perlutus, -a, -um, cilu dobru oprán, ali pomiven, ali pomyt
Svetokriški
opran -a prid. opran, očiščen: kadar grob zhiſtu opran im. ed. m, inu oſnashen bi bil (II, 55) ǀ je bila rojena v'krili S. Matere katolish Cerkve, inu oprana im. ed. ž s'vodo S. Kersta (I/2, 151)
SSKJ²
opráti opêrem dov., oprál (á é)
1. z vodo in pralnimi sredstvi odstraniti umazanijo s tkanine: oprati perilo, plenice; oprati z milom; sam si je opral srajco / pog. dobiti moraš kako žensko, da te bo oprala oprala tvoje perilo, obleko / oprati z bencinom očistiti
// z vodo odstraniti umazanijo s česa sploh: oprati avtomobil; prebrati in oprati riž; oprati solato / pog. oprati lase umiti; posodo je treba oprati pomiti
2. ekspr. odstraniti, kar je moralno slabo, oporečno: oprati madež, sramoto s svojega imena; oprati sum s sebe; mislil je, da bo s tem opral svoj zločin
// narediti, da kdo postane moralno neoporečen: opral ga je pred svetom; premišljeval je, kako bi se opral / oprati čast; opral je njegovo ime sramote
● ekspr. šef mu je opral glavo zelo ga je oštel; ekspr. dodobra, povsem, temeljito so jim oprali glave, možgane idejno, nazorsko, politično so jih prevzgojili, preusmerili
    oprán -a -o:
    otrok je bil vedno opran in zašit; ali misliš, da si zdaj opran; solata je otrebljena in oprana; sramota s tem še ni oprana; jesti oprano sadje; lepo oprane zavese
Celotno geslo Hipolit
oprati glagol

PRIMERJAJ: opran

Celotno geslo Kostelski
oprati ► ˈoːprat ȯˈpeːren dov.
Svetokriški
osnažen prid. osnažen, očiščen: kadar grob zhiſtu opran, inu oſnashen im. ed. m bi bil (II, 55)
Vorenc
pomit del., F2, eluctus, -a, -um, pomyt, oplaknên; perlutus, -a, -um, cilu dobru oprán, ali pomiven, ali pomyt
Vorenc
pomiven del., perlutus, -a, -um, cilu dobru oprán, ali pomiven, ali pomyt
Vorenc
umiven del., F3, elotus, -a, -um, vmiven, oprán; lautus, -a, -um, â verbo lavo, vmiven, oprán; lotus, -a, -um, vmiven, omiven, oprán
Pravopis
zašít -a -o (ȋ) ~ rokav; poud. Otrok je bil vedno opran in ~ |ni imel raztrgane obleke|
zašítost -i ž, pojm. (ȋ)
SSKJ²
zašíti -šíjem dov., zašìl (í ȋ)
1. s šivanjem narediti kaj celo: zašiti strgane rokave, nogavice; zašiti po šivih / ročno, strojno zašiti / zašiti arkado, rano, raztrganino / pog. te lepe obleke je zašila sama sešila
2. ekspr. aretirati, zapreti: zašili so ga, ker je prodajal mamila / zašili so ga za šest mesecev
3. pog. namerno povzročiti komu neprijetnosti, težave: v svoji užaljenosti bo poskusil vse, da ga zašije
● denar je zašila v rob obleke všila; ekspr. nekaj tovarišev je sodišče že zašilo obsodilo
    zašít -a -o:
    zašiti čevlji; otrok je bil vedno opran in zašit
Prekmurski
zepràti -perém dov. oprati: Kâ bi rú'znoszt Mogao z-szébe zeprati KAJ 1848, 157; I zeperém ti z-lic práh KAJ 1870, 47; ka szo vnougi Hercegi rómarom nogé zéprali KOJ 1845, 81; pren. blato Moji grejhov zeperi KŠ 1754, 259
zepráni -a -o opran: peſz ſze je povrno i ta zeprána ſzinya vu kalis blata KŠ 1771, 721
Število zadetkov: 20