Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
čèdno prisl. pametno, razumno: csedno, i vmodrouſzti BKM 1789, 7b; more on csedno proſziti KM 1790, 48; ino csedno i jedrno oprávla SIZ 1807, 6; odgovori čedno BJ 1886, 5
Vorenc
doprinašati nedov., F2, attrita fronte, kateri ſe pregréhe ne ſramuje, pres ſramovanîa hudu dopernaſha, ne ſpreminy oblizhja; munifex, -cis, kateri prou po ſvoji ſluṡhbi rovná, s'fliſſom ſvoje ſluṡhbè opravla, doparnaſha
Vorenc
fant m, F6, cacula, -lae, eniga ṡholnerja fant, gmain kojnika ṡzhitnik; calathores, fanti per koinih na voiṡki hlapzi, kakòr ſuṡhni; calo in bello, pagaṡha fant na voiski; flagriones, hudobni puobi, vrédni tepeṡha, prehudi fantje; mediastinus, -ni, en kuhenṡki pob, ali fant, kateri tu nar ṡhlehtniſhe déllu per hiſhi opravla; scurra, -ae, en lotrizh, en preſherni klaffar, en pregnani loter, en loterṡki fant
Vorenc
feržmagovati nedov., F15, calophanta, -ae, ſhpotliviz, ferṡhmagoviz, kateri v'ſhali ferṡhmaguje; calumniator, ṡaṡhpotliviz, ṡaṡhmagoviz, kateri v'prizho nedolṡhnu opravla, ferṡhmaguje, ludskoṡhpotni; catamidiare, ſhpot naloṡhiti, ferṡhmagovati, h'ſhpotu naprei poſtaviti; coaspernari, s'enim drugim v'kupai ferahtati, ferṡhmagovati; convitiari, ferṡhmagovati, ozhitati, ṡanizhovati, gerdu lajati; despectare, ṡaṡhmagovati, ferṡhmagovati, ferrahtati; exprobrare, ozhitati, naprei metati, krégati, ferṡhmagovati, saṡhmagati; genuino rodere, gardú od eniga govoriti, ferṡhmagovati; injuriari, ferṡhmagovati; insectatio, ṡmirjanîe, kadar eden eniga toṡhi, inu ferṡhmaguje; oppedere, ṡaṡhpotovati, ferṡhmagovati; opprobrare, ṡaṡhmagovati, ſmirjati, ferṡhmagovati; perdespuere, eniga ferrahtati, inu ferṡhmagovati; reprobrare, ozhitati, ferṡhmagovati; vitiligare, ṡanikernu lajati, inu ferṡhmagovati
Prekmurski
jèdrno prisl. prizadevno, hitro: tiſzti, ki ino csedno i’ csedno i’ jedrno ſzvoja dela oprávla SIZ 1807, 6; naj on pozványe i’ cséſzt ſzvojo prav jedrno doprinása SIZ 1807, 10; poſzlüsaj je gyedrno KŠ 1771, A8a; naj gyedrno Bogá molio KŠ 1754, 218; I prouſzto lüſztvo, gyedrno bodi Na poſzlüsanye Bo'ze ſzvéte rejcsi BKM 1789, 356
Prekmurski
kréjpiti -im tudi krepìti -ím nedov. krepiti, utrjevati: Jezus tva ſzmrt me more Krejpiti vu vöri BKM 1789, 81; Goſzpodne ti kreipiti mores mene SM 1747, 69; i vöro na 'zitek vekivecsni krepis ino potrdjávas KŠ 1754, 238; Vöro obüdí, kreipi, obdersi SM 1747, 35; Oprávla, potrdjáva i krepi KŠ 1754, 124; Dáj naj me tvoji dári, Obogatijo vu düsi, Krejpijo vtvojoj miloſcsi BKM 1789, 128; Tü sze verni krepijo V-vüpanyi KAJ 1848, 216; angyeo, ſteri ga je krepio KŠ 1771, 247; Nyegova 'sena ga je krejpila prouti szküsávanyom KOJ 1848, 89; Krejpi moje ſzlabo szrczé BKM 1789, 14; Krêpi moje ſzlabo ſzrdcze BRM 1823, 9; Krêpmo hodécse vu praviczi KAJ 1848, 289; naj bi ſztvojim ſz. Tejlom, i ſz-krvjom eti krejpili naſſe düse KM 1783, 158; i rama moja ga bode krepila TA 1848, 73
kréjpiti se -im se tudi krepìti se -ím se krepiti se, utrjevati se: To dejte je pa raſzlo, i krejpilo ſze je vdühi KŠ 1771, 171
Vorenc
kuhinjski prid., F5, culter incisorius, en kuhenṡki noṡh; emula quasi aenea olla, ena kuhinṡka poſſoda. 2.Esdr:1; mediastinus, -ni, en kuhenṡki pob, ali fant, kateri tú nar ṡhlehtniſhe déllu per hiſhi opravla; ratabulum, -li, podrigalu kuhenṡku; tudecula, -ae, vel tudicula, -ae, kuhenṡke vilice, kuholniza
Vorenc
ljudskošpotni sam., calumniator, ẛaṡhpotliviz, ẛaṡhmagaviz, kateri v'prizho nedolṡhnu opravla, ferẛhmaguje, ludṡkoshpotni
Prekmurski
mr̀mranje -a s mrmranje, godrnjanje: Mrmranye KM 1790, 8; vcinyeno je mrmranye Grkov prouti 'Zidovom KŠ 1771, 357; Od mrmranya Farizeuſov KŠ 1771, 221; Ki z-mrmranyem oprávla ono, ka more csiniti KM 1790, 18
Vorenc
nedolžno prisl., F3, calumniator, ẛaṡhpotliviz, ẛaṡhmagaviz, kateri v'prizho nedolṡhnu opravla, ferṡhmaguje, ludskoṡhpotni; indebitò, nedolṡhnu; innocenter, nedolṡhnu
Vorenc
obstoječ del., F10, aevum, tá vézhni, inu vſelei obſtojezhi zhas; immobilia bona, obſtojèzhe blagú, leṡhezhe blagú; indeiectus, -a, -um, obſtojezhi, nepodert, neverṡhen doli; munifex, -cis, kateri prou po ſvoji ſluṡhbi rovná, s'fliſſom ſvoje ſluṡhbè opravla, doparnaſha, obſtojezh v'ſluṡhbah; pectora certa, gviſhen inu obſtojezh; perduratus, -a, -um, pretarpeṡhliu, obſtojezhi; permanens, obſtojezhi; perstans, obſtojezhi; superstes gloriae suae, ſhe obſtojezh, per ſvoji zhaſti; temporarius, -a, -um, terpeṡhliu, dolgu zhaſſa obſtojezh; prim. obstaječ 
Prekmurski
oprávlati -am nedov.
1. opravljati: Ár nám je zadoſzta, ka ſzmo volo poganov oprávlali KŠ 1771, 711; szo lutheránje szloboscsino zadoubili po szvojoj vöri djászti i oprávlati KOJ 1848, 83; ovo zmetávam vráge i vrácsanya oprávlam KŠ 1771, 217; Ki z-mrmranyom oprávla ono, ka more KM 1790, 18; ali zvünejsnye telovno delo oprávlamo KŠ 1754, 24; i eſcse vu vrejmeni méra naj vſza oprávlajo KM 1790, 9; ako bos oprávlao i delao, kakoli ſcsés i mores KŠ 1771, 651; delo Evangyeliſta oprávlaj KŠ 1771, 651; i ſztrepetanyem ſzvoje zvelicsanye oprávlajte KŠ 1771, 595; Cisztercitam naj bi lih soule oprávlali KOJ 1848, 122; pren. grejh po zapouvidi oprávlao je vmeni vſze po'zelejnye KŠ 1771, 462; Jaj vszêm, ki szo vszáko rú'znoszt Brez’ sztráha oprávlali KAJ 1848, 119
2. imeti opraviti: Ferdinand II. je z-Protesztantmi veliko meo oprávlati KOJ 1848, 90
3. pomagati, skrbeti za koga: Záto Sz. Düjh vſze tou dobro vnami Oprávla KŠ 1754, 124; da bi z-têm szebé i te ménse szirotice szvoje oprávlati mogla KAJ 1870, 22; geto je nêmeo, ki bi ga vodo i oprávlao KAJ 1870, 37; Ravnaj, oprávlaj vſze naſe csinejnye BKM 1789, 15; Boug potih oprávla BKM 1789, 186; Blagoszlovis nyé szilje, itak jo oprávlas TA 1848, 50
oprávlavši -a -e
1. delajoč, opravljajoč: nego bole dela, oprávlavſi kaj dobro zrokami KŠ 1754, 53
2. ko je opravil: Szpráviscse oprávlavsi eto, blizi do sziszvécov nede szedsztvo dr'záno AI 1875, kaz. br. 2
oprávlani -a -o opravljan: i da je tô oprávlano, sze naprêpolo'zi AI 1875, kaz. br. 2; Vszeféle dácso szlisajôcsi dugoványi bodo oprávlani AIP 1876, br. 4, 1
Vorenc
opravljati1 nedov., F11, actor, -oris, toshnyk, tudi kateri kai rovná, ali opravla; administrare, ſtreizhi, s'ſluẛhbó opravlati, obhajati, goſpodariti, obſluẛhovati; curarum felix, kateri ſvoje rizhy ſrezhnu opravla; fungor, fungi, opravlati, opraviti, ſturiti; intractabilis, -le, nerozhnu, kar ſe ne more v'roke vṡèti, opravlati, ali vdolgovanîe poſtaviti; legationem gerere, enu ſelſtvú, ali ambaṡciado opravlati; mediastinus, -ni, en kuhenṡki pob, ali fant, kateri tú nar ṡhlehtniſhe déllu per hiſhi opravla; ministrare, ſluṡhiti, ſtrezhi, opravlati; munifex, -cis, kateri prou po ſvoji ſluṡhbi rovná, s'fliſſom ſvoje ſluṡhbè opravla, doparnaſha; operari, ſe mujati, délati, múzh iṡkaṡati, opravlati; sedentarius, -a, -um, kateri ſidezh ſvoje déllu opravla
Vorenc
opravljati2 nedov., F7, calumniator, ẛaṡhpotliviz, ẛaṡhmagaviz, kateri v'prizho nedolṡhnu opravla, ferṡhmaguje; dehonestare, opravlati, oſramotiti, oſhpotuvati, v'ṡhpot perpraviti; detrahere, tadlati, odvlézhi, vtergati, doli potegniti, opravlati, odvṡèti; infamare, opravlati, enimu zhes zháſt govoriti; obloqui, eniga opravlati, krakati, hudú od eniga govoriti, naṡai odgovarjati; obtrectare, eniga ferrahtati, hudú govoriti, opravlati; sugillare, opravlati, ṡaṡhmagati
Vorenc
pob m, F3, anagnostes, en pob, kateri bere; ephebus, en pashe, en pob pod ſhtirinaiſtimi leiti; mediastinus, -ni, en kuhenṡki pob, ali fant, kateri tú nar ṡhlehtniſhe déllu per hiſhi opravla; prim. puob 
Prekmurski
póut tudi pót -i ž pot: Ut, pôt, ceszta AIN 1876, 46; ali ti hüdi pout preide SM 1747, 92; Ar vouſzka je ta pout KŠ 1771, 22; Ti ſzi Pout vnebéſza BKM 1789, 4; Boj nam pôt BRM 1823, 2; Je pôt blagoszlova KAJ 1848, 8; ali pôt ti neverni veszne TA 1848, 3; Eta pôt z-etimi novinami sze nájde AI 1875, kaz. br. 1; nego da ſze povrné te nepobo'zni ſz-ſzvoje pouti KŠ 1754, 193; Ár je priáteo moj priſao zpouti kmeni KŠ 1771, 206; Sto je modrêsi vucsitel, I pôti 'zitka kazitel KAJ 1848, 3; kak lazijo rošči prek poti AI 1878, 3; i nebi vörvali hüdou gucsécsi toj pouti pred vno'zinov KŠ 1771, 401; kaibi drüge na právo vöre pout vodili TF 1715, 7; ravnai tvoio pout pred menov ABC 1725, A7b; i ne ſztoupa na pot teh greisnikov SM 1747, 25; vodi lüſztvo na pot právi SM 1747, 90; Kà mi pout ká'ze KŠ 1754, 253; Ár bi nyim bole bilou ne ſzpoznati pout te pravicze KŠ 1771, 721; Pout ſzi vmeni poprávlaj BKM 1789, 7; Na grêha pôti náſz nepüſzti BRM 1823, 2; I pôt naso koronüje KAJ 1848, 9; ravnaj pred menom pôt tvojo TA 1848, 5; ne more na isztinszko pôt nájti AI 1875, kaz. br. 1; on mené po rávnoi pouti vodi ABC 1725, A8b; po pouti greisnikov ne hodi SM 1747, 92; Na mojoj ſzlejdnyoj pouti KŠ 1754, 259; gda bi obtrüdo na pouti KŠ 1771, 274; On je 'ze na pouti BKM 1789, 12; Ravnaj náſz po rávnoj pôti BRM 1823, 2; kak 'smetno je prvomi po nevtrejtoj pouti hoditi KOJ 1833, VI; ino po pouti premágavsi zádave KOJ 1848, 6; I pela po szvesztva pôti Vsze KAJ 1848, 3; i ne vesznete na pôti vasoj TA 1848, 3; Na pôti sze je z-ednim cslovekom szrécsao KAJ 1870, 8; po etoj pôti vküpidévcsi k-cili pridemo AI 1875, kaz. br. 1; Jožek je naprejpotégno na pôti svoje pisanye BJ 1886, 5; Vſzeh poti Goſzpodnove ſzo czeila dobrouta SM 1747, 93; pravicsne i iſztinſzke ſzo poti tvoje KŠ 1771, 793; ki váſz opomené ſzpouti moji KŠ 1771, 497; Toga poti obdersis SM 1747, 85; Goſzpodne pouti tvoie kási meni SM 1747, 93; Zbrojávajmo poti naſſe KŠ 1754, 210; I vöidoucsi ſzlugi oni na poti KŠ 1771, 72; Ravnaj nase poti knyemi BKM 1789, 3; Ár ſzvojim vernim Boug potih oprávla BKM 1789, 186; I z-modrim dühom zbrodjávati Nyegve poti KAJ 1848, 3; za orszácske i 'zelezne pôti sze naj vsze zgodih AI 1875, kaz. br. 1; Na potéj cseſztou KŠ 1771, 549; Ki je niháo váſz pogane hoditi po ſzvoji potejh KŠ 1771, 386; Ono varje vu krili Nász na 'zitka kmicsni potáj KAJ 1848, 6; Kak nezablodite med telko potami KAJ 1870, 26
Prekmurski
požmétiti -im dov. otežiti: Ki z-mrmranyem oprávla ono, on ſzám ſzebi po'smetí ſzvoj 'sitek KM 1790, 18
Vorenc
sedeč del., F3, sedens, ſidèzh, sedeozhi; sedentarius, -a, -um, vſe tú kar ſe ſidèzh déla: kateri ſidezh ſvoje déllu opravla
Prekmurski
spunjávati -am nedov.
1. izpolnjevati: ár ſze ona [právdo] 'zelej i vnotrejsnyem dühovnom rázumi ſzpunyávati KŠ 1754, 69; Tak je právda dühovna, ſtero trbej ſzpunyávati KŠ 1771, 438; vcsis Dú'znoſzti nase verno szpunyávati BRM 1823, 14; Králevcsino, nyé dokoncsanya szpunyávati KOJ 1833, VII; szlovenszki dühovniczke pispeka zapouvedi nej hteli szpunyávati KOJ 1914, 104; Pecsi morejo dú'znoszt szvojo szpunyávati KAJ 1870, 60; Zapoved Tvojo z-radoſztjov Szpunyávam BRM 1823, 8; punoſzt toga, ki vſza vu vſzem ſzpunyáva KŠ 1771, 575; Ka bôg obecsa, ſzpunyáva BRM 1823, 3; tou je, mi ſzpunyávamo právdo po vori KŠ 1771, 440; ino bi od Vármegyéva vödáne zapouvedi szpunyávali Szlovenye KOJ 1833, XVII; Nacséſzt gledoucs a) Proroczko .. 3. Kakda jo je ſzpunyávao KŠ 1771, 160
2. dopolnjevati: nej ſzem priſao [právdo] razvezávat, nego ſzpunyávat KŠ 1754, 103; nej ſzam priſao razve'züvat nego ſzpunyávat KŠ 1771, 14
3. dajati čemu vsebino, smisel: Z-nevoljami cslovik ſzvoj 'sitek ſzpunyáva SŠ 1796, 39; Szpráznikmi ſzi vſzigdár ſzpunyávao tve vrejme BKM 1789, 189
4. opravljati, delati: ſzi nogé gori po-ſztejni oprávla, ino tak nemárnoſzt ſzpunyáva SIZ 1807, 27; teilo i kerv, Duſſo mantra, ino na ſzládnoſzt ſzpunyáva SM 1747, 68
spunjávati se -am se
1. izpolnjevati se: A ſze vſza právda vu ednoj rejcsi ſzpunyáva KŠ 1771, 567; naj ſze po meni ſzpunyáva dneſz tvo-ja Bo'zánſzka ſz. vola KM 1783, 2; znamejnye, gda bodo ſze vſza eta ſzpunyávala KŠ 1771, 143
2. minevati, potekati: Vrejme Dejve ſzpunyáva ſze BKM 1789, 3; Me vrejmen ſze ſzpunyáva SŠ 1796, 135; i dnévi mojega 'sitka ſze ſzpunyávajo KM 1796, 45
Vorenc
srečno prisl., F8, beatè, ſrèzhnu, ſvetú, ṡvelizhanu, isvolenu; bono omine, ſrèzhnu; curarum felix, kateri ſvoje rizhy ſrezhnu opravla; faustè, ſrèzhnu, po ſrèzhi; feliciter, ſrèzhnu [str. 84b ]; feliciter, ſrèzhnu [str. 89a ]; fortunatè, ſrèzhnu, k'dobri uri ali zhaſſu; prosperè, ſrèzhnu
Število zadetkov: 26