Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Kako zapisati »GibanjeSkupajNaprej«?

Zanima me, kako pravilno zapisati GibanjeSkupajNaprej? Registrirano je namreč kot Društvo GibanjeSkupajNaprej, vendar pa gre tu za očitno nepravilen zapis, ki po mojem mnenju ni v skladu s slovenščino, torej velike črk sredi ene besede,.Torej v kolikšni meri se spoštuje tu zakon pri imenovanju poslovnih subjektov in ali je dovoljeno to popraviti v Gibanje Skupaj naprej?

Jezikovna
Nedovršniki glagolov

Zanima me, ali obstajajo slovenski glagoli, ki nimajo nedovršne oblike. Ne vem namreč, kaj bi bila nedovršna oblika glagola prekositi.

Jezikovna
Prevajanje terminov: »knowledge worker« in »knowledge management«

Pogost termin, ki se sedaj pojavlja, je knowledge management, ki ga večkrat sploh ne prevajajo, če pa ga že, je to upravljanje znanja oziroma upravljanje z znanjem. Kateri je bolj pravilen?

Kako pa bi prevajal knowledge workers? Ali delavci znanja?

Znanstveni delavci pomeni nekaj drugega in je v bistvu ožji pojem.

Je sploh možno iz znanja narediti pridevnik, npr. znanski delavci in znansko upravljanje?

Jezikovna
Sklanjanje priimkov z neobstojnim samoglasnikom

Sklanjanje priimkov ob moških osebnih imenih nam povzroča precej težav. Npr. pri priimku Slatinjek se zatakne. Sam sem mnenja, da se sklanja ta priimek tako, da v končnici priimka odpade črka e: Stanislava Slatinjka, Stanislavu Slatinjku, Stanislava Slatinjka, pri Stanislavu Slatinjku, s Stanislavom Slatinjkom.

Kot duhovnik uporabljam pri pisanju mašnih namenov tožilniško obliko: za Stanislava Slatinjka.

Tudi priimki: Černec, Črnčec, Štuhec, Kocbek in podobni so trd oreh.

Vem, da pri sklanjanju imen in priimkov za ženski spol ni težav, saj se priimek pri ženskah ne sklanja.

Prosim Vas, da mi odgovorite in razrešite tudi dvome ostalih.

Jezikovna
Sklanjanje živih in neživih samostalnikov

Zakaj se nekateri samostalniki in imena 1. moške sklanjatve (Peter, Andrej, zajec, pes ...) v 4. sklonu sklanjajo drugače od drugih (avto, oreh, hladilnik), ki ostanejo nespremenjeni. Torej koga/kaj vidim? Petra, Andreja, zajca, ampak avto, oreh, hladilnik.

Jezikovna
Vejica v zvezi »podobno kot«, pri čemer »kot« uvaja odvisnik

Zanima me, ali je mogoče zvezo podobno kot, pri čemer kot uvaja odvisnik, šteti kot večbesedni veznik in torej med deli takega veznika ne bi pisali vejice (skladno s točko 329 iz pravil Pravopisa)?

Primer:

  • podobno kot je veljalo ...

Meni je to nekaj povsem novega in bi vejico pred veznikom kot, kadar ta uvaja odvisnik (v nasprotju z na primer: podobno kot v okviru ...), zanesljivo pisala, enako tudi v primeru: podobno, kot je veljalo ... Na spletu in v Gigafidi najdem presenetljivo veliko zapisov brez vejice in sklepam, da so zvezo podobno kot je (sta, so) šteli kot zvezo večbesednega veznika. Kaj pa vi menite? Če menite, da je to mogoče tako razumeti, predlagam, da tudi to zvezo dodate med primere (kot so v zdajšnji točki 329), da bo jasno tudi v prihodnje.

Število zadetkov: 6