Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
orẹ́hov – glej óreh
Celotno geslo Kostelski
orehov ► ȯˈrėːxȯf -xȯva -ȯ prid.
Celotno geslo Etimološki
orẹ́hovec – glej óreh
Celotno geslo Etimološki
orehovína – glej óreh
SSKJ²
oréšček -čka m (ẹ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od oreh: nabrala je nekaj oreščkov; natresla mu je precej oreščkov
♦ bot. vodni orešček vodni orešek; gastr. muškatni orešček drobnemu orehu podobno seme muškata, ki se uporablja kot začimba
Celotno geslo Sinonimni
oréšček -čka m
majhen orehpojmovnik
SINONIMI:
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik muškatni orešček
GLEJ ŠE SINONIM: oreh
GLEJ ŠE: orešek
Celotno geslo Etimološki
orẹ̑šček – glej óreh
Celotno geslo Pohlin
orešček [orẹ̑ščǝk] samostalnik moškega spola

majhen oreh; orešček

Pleteršnik
orẹ̑šəc, -šca, m. dem. oreh; = orešek 1); — die Muscatnuss, Dict., C., Valj. (Rad); — = kostanjevica, die Wassernuss (trapa natans), C.
SSKJ²
oréšek -ška m (ẹ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od oreh: veverica je glodala oreške; natresel ji je polno torbo oreškov / daj mi orešek masla
♦ bot. orešek enosemenski zaprti plod, ki odpade kot celota; oreh; vodni orešek vodna rastlina z rombastimi listi, belimi cveti in rogljatimi plodovi, Trapa natans; gastr. muškatni orešek drobnemu orehu podobno seme muškata, ki se uporablja kot začimba
Pleteršnik
orẹ̑šək, -ška, m. dem. oreh; das Nüsschen; — die Muscatnuss, Cig., M.; — der Nussapfel, C.
Celotno geslo Kostelski
orešek ► ȯˈrėːšėk -ška m
Pleteršnik
orẹ́šič, m. dem. oreh; das Nüsschen; — die Muscatnuss, C.
Pleteršnik
oškŕnjati,* -am, vb. pf. benagen, anfressen, Štrek.; podgana je oreh oškrnjala, Cig.
SSKJ²
otépati -am stil. -ljem nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. z udarjanjem, tresenjem odstranjevati s česa: otepati prah z obleke; otepati sneg z drevja; z rok si je otepal čebele / otepati si plašč, klobuk / otepati konju muhe odganjati
// nar. klatiti (s palico): otepati hruške, oreh
2. z udarjanjem snopa ob kaj ali po njem spravljati zrnje iz klasja, latja: otepati pšenico, rž, žito
3. nav. ekspr. delati neurejene gibe, navadno z rokami: v spanju je otepal okoli sebe in vpil; otepati po zraku / pes je veselo otepal z repom tolkel, udarjal
4. ekspr. jesti: otepati koruzni kruh; vsak dan otepajo žgance
● ekspr. hlačnice mu otepajo okrog nog mahedrajo, opletajo; ekspr. otepati neumnosti govoriti, pripovedovati; ekspr. otepati revščino slabo, revno živeti; ekspr. otepa prazno slamo govori vsebinsko prazno; ekspr. spet otepa tarok igra; knjiž., ekspr. volička sta utrujeno otepala po brazdi (s težavo) hodila
    otépati se ekspr.
    1. odklanjati, ne marati: otrok se otepa zdravila / otepati se časti / vsi se ga otepajo; dolgo se ga je otepala, pa ji ni uspelo
    // braniti se, upirati se: otepati se bolezni; na vse načine se je otepal tega dela / otepati se misli na kaj; da ni vedel, se je otepal izgovarjal
    2. ukvarjati se navadno s čim neprijetnim, težavnim: dolgo se že otepa s tem delom; otepati se z matematiko / škoda je časa, da bi se otepal s tem človekom / tovarna se otepa z velikimi težavami
    ●     ekspr. hotel jo je objeti, pa se je otepala ni dovolila, ni pustila; ekspr. to se ti bo še otepalo bo imelo slabe, neprijetne posledice; ekspr. otepati se z lakoto živeti v pomanjkanju; knjiž. otepati se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; ekspr. ko so ga ujeli, se je otepal z vsemi štirimi zelo upiral
    otepáje :
    pes se mu je približal, otepaje z repom
    otepajóč -a -e:
    gledal jo je divje, otepajoč z rokami; vstopila je, otepajoč si sneg s plašča
SSKJ²
píškav -a -o prid. (í)
1. črviv: piškav oreh; piškavo sadje / piškava miza
2. ekspr. ki ima razmeroma majhne razsežnosti; droben1: pridelali so piškav krompir; letos so jabolka sicer piškava, so pa okusna
// slaboten, bolehen, šibek: bil je precej piškav otrok / ima piškave zobe gnile
3. slabš. malovreden, ničvreden: zakaj se družiš s tem piškavim človekom / pravi, da je ves svet piškav
4. ekspr. majhen, neznaten: pridobil si je bolj piškav ugled; piškavo upanje / njegovo znanje je precej piškavo / ni hotel delati za tako piškavo plačo
// nevažen, nepomemben: piškavi razlogi za prepir; tale piškava novica je razburila vse mesto / piškava zmaga
● ekspr. to ni vredno piškavega lešnika, oreha zelo malo, nič; ekspr. v nedeljo je bilo prav piškavo vreme slabo, deževno
Pravopis
píškav -a -o; bolj ~ (í) ~ oreh; poud.: ~ krompir |droben|; ~ razlog |nepomemben|; ~ ugled |majhen, neznaten|; ~ zob |gnil|; ~o vreme |slabo, deževno|; Otrok je precej ~ |slaboten, šibek|; Ves svet se mu zdi ~ |malovreden, ničvreden|
píškavost -i ž, pojm. (í) ~ sadja; poud. ~ zob |zobna gniloba|; števn., poud. razburjati se zaradi ~i |nepomembnih stvari|
Celotno geslo Frazemi
píškav Frazemi s sestavino píškav:
ne bíti vréden píškavega oréha
Pleteršnik
prekréhniti, -krę̑hnem, vb. pf. mit Geräusch entzweibrechen, Jan.; oreh p., Cig.
Pleteršnik
presə̀həł, -hla, adj. lešnik, oreh je presehel t. j. ima le majhno in malo vredno jedrce, (presàhel) Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
Število zadetkov: 126