Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

bombáž bombáža samostalnik moškega spola [bombáš bombáža]
    1. kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Gossypium; SINONIMI: iz botanike bombaževec
      1.1. vlakna okrog semen te rastline kot surovina za blago
      1.2. blago iz vlaken te rastline
STALNE ZVEZE: egiptovski bombaž, strelni bombaž
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. bombaso ali furl. bombâs < poznolat. bombax, kar je prevzeto prek gr. pámbaks iz srperz. pambak - več ...
gniložívka gniložívke samostalnik ženskega spola [gniložíu̯ka]
    iz biologije organizem brez sposobnosti fotosinteze, ki se prehranjuje z odmrlimi rastlinskimi in živalskimi organizmi ali njihovimi ostanki
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. saprophyte, nem. Saprophyt (iz gr. saprós ‛gnil’ + phytón ‛rastlina’) iz gnil + živeti
góbast góbasta góbasto pridevnik [góbast]
    2. ki zaradi luknjic v strukturi prepušča tekočino, zrak
    3. v obliki gobasti ki ga sestavlja, tvori organsko tkivo z luknjicami, vdolbinicami
ETIMOLOGIJA: goba
karotén karoténa samostalnik moškega spola [karotén]
    vsaka od organskih snovi, ki se kot naravno barvilo pojavlja v zelenjavi in sadju, zlasti korenju, marelicah, in se v organizmu lahko pretvori v vitamin A
STALNE ZVEZE: beta karoten, karoten beta
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. carotène iz carotte ‛korenje’ < lat. carōta
kmetovánje kmetovánja in kmétovanje kmétovanja samostalnik srednjega spola [kmetovánje] in [kmétovanje]
    pridelovanje hrane z obdelovanjem zemlje, rejo živali
ETIMOLOGIJA: kmetovati
opàd opáda samostalnik moškega spola [opàt opáda]
    organski ostanki, zlasti rastlinski, ki tvorijo površinsko plast navadno gozdnih tal
ETIMOLOGIJA: iz opadati iz padati
plodíšče plodíšča samostalnik srednjega spola [plodíšče]
    1. prostor, območje, kjer se živali plodijo
    2. ekspresivno kjer kaj nastaja, se začne razvijati
    3. iz biologije del glive nad zemeljsko ali organsko podlago, v katerem nastajajo trosi in je namenjen razmnoževanju; SINONIMI: iz biologije trosnjak
    4. iz čebelarstva spodnji del panja s satjem, v katerem čebele gojijo zalego
ETIMOLOGIJA: plod
trosnják trosnjáka samostalnik moškega spola [trosnják]
    iz biologije del glive nad zemeljsko ali organsko podlago, v katerem nastajajo trosi in je namenjen razmnoževanju; SINONIMI: iz biologije plodišče
ETIMOLOGIJA: tros

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bíočíp -a m (ȋ-ȋkem.
čip z organskimi molekulami, ki se jim v stiku z drugo organsko snovjo spremenijo lastnosti: proteinski biočip; biočip za analiziranje genetskega materiala osebe; tehnologija biočipov
SSKJ²
družíti in drúžiti -im, tudi drúžiti -im nedov. (ī ú ū; ū ȗ)
1. notranje, čustveno povezovati: skupni napori jih trdno družijo; druži jih iskreno prijateljstvo
// povzročati, da si je kaj kakorkoli podobno, sorodno: vse te obraze družijo neke skupne poteze
2. sestavljati, združevati: sestavine otrokove prehrane družimo po zdravnikovem navodilu / oba vidika se organsko družita v eno; cesarska krona je družila mnoge samostojne pokrajine povezovala v celoto
3. knjiž. imeti, vsebovati obenem; združevati: kritika mora družiti pravičnost in ostrino; to dekle druži dobroto z izobraženostjo; v njegovem značaju se je družila nežnost z resnobo
    družíti se in drúžiti se, tudi drúžiti se
    1. biti rad in večkrat skupaj s kom: zanima ga, kam hodiš in s kom se družiš; branila mu je družiti se s komerkoli / naši sosedje se ne družijo radi niso družabni
     
    preg. enako se z enakim druži ljudje podobnih ali enakih lastnosti, nazorov so radi skupaj, se dobro razumejo
    2. ujemati se, skladati se: ti dve barvi se lepo družita
SSKJ²
éster -tra m (ẹ́)
kem. spojina alkohola z organsko kislino: estri celuloze; estri fosforjeve kisline
SSKJ²
indantrén -a m (ẹ̑)
kem. obstojno organsko sintetično barvilo, zlasti za tekstilne izdelke: barvati z indantrenom; v prid. rabi: indantren barvila
SSKJ²
indikátor -ja m (ȃ)
1. navadno s prilastkom kar napoveduje ali kaže stanje ali nakazuje razvoj česa; kazalec, kazalnik: evidenca je dober indikator; pri določanju naklade je treba pretehtati vse indikatorje; indikator proizvodnega gibanja; zanesljiv indikator o kulturnih potrebah
// ekon. številčni podatek, ki kaže stanje ali nakazuje razvoj kakega gospodarskega pojava: finančni, obračunski indikatorji; indikator uvoza
2. kem. organsko barvilo, katerega barva se spreminja v odvisnosti od koncentracije vodikovih ionov: z indikatorji določati kislost tekočine; lakmus in drugi indikatorji
♦ 
strojn. indikator aparat, ki kaže odvisnost tlaka v valju batnega stroja od lege bata; teh. indikator za plin priprava za ugotavljanje prisotnosti določenega plina v plinski zmesi
SSKJ²
kémik -a m (ẹ́)
strokovnjak za kemijo: industrijski, kmetijski kemik; kemik za organsko kemijo; fiziki in kemiki / pog. kemik iz drugega letnika slušatelj kemije
SSKJ²
kóngo -- v prid. rabi (ọ̑)
kem., v zvezi kongo rdečilo in rdečilo kongo organsko barvilo rdeče barve za mikroskopske preparate:
SSKJ²
konsolidírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. utrditi, okrepiti: konsolidirati obrambne položaje; družba se je naglo konsolidirala
♦ 
fin. združiti več starih dolgov v enega; spremeniti kratkoročno posojilo v dolgoročno
    konsolidírati se 
    združiti se (in s tem se utrditi): konsolidirati se v organsko celoto
    konsolidíran -a -o:
    konsolidiran položaj; konsolidirane divizije
SSKJ²
kórm -a m (ọ̄)
zool. iz matičnega osebka nastali osebki, ki so med seboj organsko povezani:
SSKJ²
lákmus -a m (ȃ)
kem. organsko barvilo za določanje kislosti in bazičnosti: lakmus pomodri, pordeči
SSKJ²
ločíti in lóčiti -im dov. in nedov. (ī ọ́)
1. napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim: ločiti meso od kosti; s presledki ločiti vrste; lupina se pri tem sadežu težko loči od mesa / ločiti rudo od jalovine; pleve se pri čiščenju ločijo od zrna / ločiti bolnike z nalezljivo boleznijo od drugih / smrt ju je ločila; vojna ga je ločila od družine
2. povzročati, da je kaj različno, drugačno od drugega: ta lastnost ga loči od njegovih sošolcev; to loči pesnika od drugih ljudi; kaj loči človeka in žival
// povzročati, da ni notranje, čustveno povezan: loči ju različna miselnost; ugotoviti, kaj jih loči in kaj druži / vse to loči vodstvo od ljudstva
3. videti, občutiti različnost med čim: ne ločim užitnih in strupenih gob; zaradi neizkušenosti ni ločila hinavščine in odkritosti; ali ločiš pšenico od ječmena; dovolj je star, da bi lahko ločil, kaj je dobro in kaj slabo; ločiti med nagajivostjo in hudobnostjo; tako sta si podobna, da ju težko ločim; ločil ju je po glasu
// z oslabljenim pomenom izraža navzočnost, obstajanje česa različnega: nekatera narečja ne ločijo več padajoče in rastoče intonacije / na stopnji srednješolske kemije ločimo splošno, anorgansko in organsko kemijo
4. videti kaj kot posameznost: s hriba sem ločil posamezne ljudi na polju; kljub mraku je ločil predmete v sobi / komaj sem ločil cesto pred seboj videl
5. obravnavati kaj posebej, ne v zvezi z drugim: napeva in besed v ljudski pesmi ne smemo ločiti / v kritiki je vedno ločil osebo od problema
6. biti, nahajati se vmes: hribi ločijo dolino od drugega sveta; potok loči travnik in cesto; žice so ločile ujetnike od svobodnega sveta; pren. le kratek čas ju loči od poroke; štel je dneve, ki ga še ločijo od vrnitve domov
7. star. dajati, priznavati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi; zapostavljati: očitali so ji, da pastorko loči; ločiti služinčad pri hrani
● 
ekspr. ni mogel ločiti oči od nje neprestano jo je gledal; evfem. on ne loči, kaj je moje in kaj je tvoje ni pošten, krade; bibl. ločiti ljuljko od pšenice odstraniti slabo iz dobrega; star. bralec bo sam ločil, katere misli so pisateljeve in katere ne ugotovil, spoznal
    ločíti se in lóčiti se
    1. biti različen, drugačen: človek se loči od živali / otroci se ločijo drug od drugega; tujci se po obleki ločijo od domačinov; virusi se po obliki ločijo
    2. ne biti več na določenem kraju: že v mladosti se je ločil od domačega kraja; težko se je ločil od doma / ločil se je od družbe in odšel na vrt / tu se reka loči od hribov in teče po ravnini
    // ne potekati več blizu skupaj, v isti smeri: tu se cesta in reka ločita / na ovinku se od ceste loči kolovoz odcepi
    3. raziti se, posloviti se: ločila sta se brez pozdrava; s temi besedami sta se ločila; ločili so se kot prijatelji / ne moreva več delati skupaj, čas je, da se ločiva
    // nav. ekspr., v zvezi z od nehati uporabljati, uživati: nerad se je ločil od svojega starega klobuka; otrok se težko loči od dude / težko se je ločil od posestva ga je dal, izročil drugemu
    // nehati kaj delati, početi: ločiti se od branja; težko se je ločil od kajenja
    4. prenehati biti v zakonski zvezi, pravn. razvezati se: po desetih letih zakona sta se ločila / ločiti se sporazumno
    // v cerkvenem pravu prenehati biti v zakonski skupnosti, ostati pa v zakonski zvezi:
    ● 
    ekspr. v mladosti so bili nerazdružljivi, potem pa so se njihove poti ločile niso več živeli skupaj; niso bili več v prijateljskih odnosih; knjiž., ekspr. ob slovesu se njune roke niso mogle ločiti dolgo sta se držala za roke; star. rad bi še to dočakal, preden se bom ločil od sveta, s sveta umrl; star. njegova duša se je ločila od telesa umrl je
    lóčen -a -o
    1. deležnik od ločiti: v dijaškem domu so fantje ločeni od deklet; zakon je bil kmalu ločen; ločena žena; cerkev je ločena od države; dvorišča so ločena med seboj / ker zaradi službe ni mogel stanovati pri družini, so mu odobrili dodatek za ločeno življenje
    2. publ. ki časovno ali prostorsko ne poteka skupaj z drugim: ločeni in skupni nastopi; o tem so razpravljali na ločenih sejah; ločena pogajanja
    ● 
    zakonca sta imela ločeni spalnici nista spala v isti spalnici; ekspr. ta vas je bila nekdaj ločena od sveta zelo oddaljena, težko dostopna; publ. odbornikovo ločeno mnenje se je vpisalo v zapisnik drugačno, razlikujoče se od večinskega mnenja; prisl.: glive in alge gojiti ločeno; seminarji bodo poleti, ločeno za dijake in študente; število udeležencev navesti ločeno po spolu
    ♦ 
    glasb. kratko, ločeno označba za način izvajanja staccato
SSKJ²
macerírati -am nedov. in dov. (ȋ)
teh. namakati organsko snov zaradi izluževanja, razvlaknjenja: macerirati les, pelin
// med. s tekočino povzročati, da postane kaj mehko: macerirati kost, tkivo
    maceríran -a -o:
    maceriran les; maceriran plod odmrl in zmehčan plod
Število zadetkov: 80