Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
izbráti -bêrem dov., stil. izberó; izbrál (á é) 
  1. 1. v večji količini, množini stvari iste vrste odločiti se za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše: izbrati darilo, knjige; izbrati blago za plašč, orodje za delo; dobro, slabo izbrati; izbrati po svojem okusu; izbirati in izbrati / izbrati ugoden čas za dopust; izbrati najboljšo možnost; izbrati si temo za referat; ekspr. slab poklic si je izbral ima poklic, ki ga v strokovnem, materialnem pogledu ne zadovoljuje
    // določiti, nameniti za kaj: komisija je izbrala kandidate; izbrati tekmovalno ekipo; izbrati koga za naslednika, predsednika; njo si je izbral za ženo / izbrati pesmi za antologijo
  2. 2. večjo količino stvari iste vrste ločiti po kakovosti; prebrati: izbrati fižol
    // odstraniti slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: izbrati riž / orehova jedrca bo treba še izbrati
    izbrán -a -o 
    1. 1. deležnik od izbrati: izbrani kandidati; oče je bil izbran sosedovim otrokom za varuha; dobro izbran prostor; problemsko izbrana gesla slovarja
       
      zal. izbrano delo po določenem kriteriju izbrana in v knjižni obliki izdana dela kakega avtorja
    2. 2. ki po kakovosti, obliki presega stvari svoje vrste: izbrane jedi; izbrana vina / izbran okus / govoriti v izbranem jeziku / prireditev za izbran krog ljudi; izbrana družba; prisl.: izbrano se oblačiti, vesti; izbrano oblečena ženska; sam.: na sprejemu so bili samo izbrani
SSKJ
izdélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. dati čemu dokončno obliko, podobo: obleka je skoraj narejena, le še izdelati jo je treba / članek je treba še izdelati / publ.: jasno izdelati svoja stališča; umetnik je izdelal svojo tehniko
  2. 2. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočiti nastanek česa: izdelati načrt, pravilnik / film je izdelalo domače podjetje / izdelati čevlje, pohištvo, stroje; industrijsko, strojno izdelati; izdelati iz gline; izdelati si orodje / izdelati po meri; izdelati v enem kosu / publ.: banka je izdelala potrdilo v več izvodih sestavila, izdala; o tem problemu avtor ni izdelal posebne teorije
     
    zastar. pesnik je izdelal mnogo lepih pesmi napisal, spesnil
     
    lov. pes izdela sled pride po sledi do divjadi
  3. 3. uspešno končati šolanje, študij: vsi učenci so izdelali; razred je izdelal z dobrim uspehom / izdelati pri izpitu / pri zgodovini ni izdelal ni bil ocenjen pozitivno
    izdélan -a -o 
    1. 1. deležnik od izdelati: lepo izdelan predmet; načrt še ni izdelan; ročno izdelana preproga; izdelan iz kovine
    2. 2. publ. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: imeti izdelan nazor, pogled na svet; pesnik je stopil v javnost kot izdelana osebnost; prim. zdelati
SSKJ
izdelováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. dajati čemu dokončno obliko, podobo: krojač že izdeluje obleko; kipar izdeluje še zadnje podrobnosti; igralec vlogo še izdeluje
  2. 2. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočati nastajanje česa: izdelovati čevlje, stroje, zdravila; industrijsko, serijsko izdelovati; izdelovati si orodje / publ. čebele izdelujejo vosek delajo
    // izdelovati analize, načrte
     
    zastar. izdelovati pravde sestavljati, pisati
    // pridobivati, napravljati: gumi izdelujemo iz kavčuka
  3. 3. biti uspešen pri šolanju, študiju: ni med prvimi v razredu, izdeluje pa; učenec dobro, slabo izdeluje; prim. zdelovati
SSKJ
izmeníti -ím in izméniti -im dov., izméni tudi izmêni; izménil (ī í; ẹ̄star.  
  1. 1. menjati, zamenjati: pozabil je izmeniti denar / izmeniti staro orodje za novo
  2. 2. spremeniti: izmeniti držo telesa / njegovo sovraštvo se je izmenilo v hvaležnost
SSKJ
iznájti -nájdem dov., iznášel iznášla (á) 
  1. 1. narediti, ustvariti kaj novega, zlasti na tehničnem področju: iznajti orodje, stroj; iznajti možnost konzerviranja hrane; iznajti nove načine dela
     
    slabš. ta prav gotovo ne bo iznašel smodnika ni posebno pameten, bister
  2. 2. knjiž., redko z razmišljanjem izoblikovati, ustvariti; izmisliti si: po globokem premišljevanju je iznašel zagovor / kaj ste iznašli, da bi me ranili
    // zastar. ugotoviti, spoznati: čez čas boš že iznašel, da ta človek ni bister
    iznájden -a -o: spomeniki iz časov, ko še ni bil iznajden tisk; prim. znajti se
SSKJ
izsekoválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se izsekuje: izsekovalno orodje / izsekovalni stroj
SSKJ
iztiskávanje -a (ȃ) 
  1. 1. iztiskanje: iztiskavanje soka iz limon
  2. 2. metal. oblikovanje kovin s stiskanjem skozi orodje z določeno odprtino: iztiskavanje bakrenih cevi
SSKJ
izúmljati -am nedov. (ú) 
  1. 1. delati, ustvarjati kaj novega, zlasti na tehničnem področju: izumljati orodje, stroje / izumljati nove zakone
  2. 2. redko z razmišljanjem oblikovati, ustvarjati; izmišljati si: izumljati opravičila za svoje ravnanje / zgodbo je sproti izumljal
SSKJ
izvijáč -a (á) orodje za odvijanje ali privijanje vijakov, ki imajo zarezo v glavi: odviti z izvijačem
SSKJ
jedílen -lna -o prid. (ȋ) 
  1. 1. nanašajoč se na uživanje hrane: žvenket jedilnega pribora in porcelana; jedilni prostor; jedilna posoda; jedilno orodje / jedilni kot del prostora, urejen za serviranje hrane; miza, kotna klop in stoli za tak prostor; jedilni pribor pribor, ki ga sestavljajo žlica, vilice, nož in čajna žlička; jedilni servis sklede za juho in prikuho z globokimi, plitvimi in desertnimi krožniki, navadno za šest ali dvanajst oseb; jedilni vagon vagon, urejen za serviranje hrane potnikom
  2. 2. ki se uporablja za prehrano, jed: jedilni krompir; jedilna buča; jedilna čokolada čokolada za kuhanje; jedilno olje
     
    gastr. jedilna soda bel prah, ki se uporablja zlasti za rahljanje medenega in krhkega testa
  3. 3. nanašajoč se na jedi, jestvine: jedilna omara; jedilna shramba / jedilni list seznam jedi, ki se v določenem gostinskem lokalu lahko dobijo
    ● 
    ekspr. prilagoditi jedilni list letnemu času prehrano, jedi
SSKJ
jemálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na jemanje: jemalne težnje / jemalne naprave; jemalno orodje
SSKJ
jemáti jêmljem nedov., jemljíte; jemál (á é) 
  1. 1. delati, da prehaja kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: delavci so jemali orodje in odhajali; jemali so ji jabolka iz rok in jedli; pazljivo je jemala denar od kupca; garderoberka je z eno roko jemala obleko, z drugo pa dajala listke / jemati kri z brizgalko; jemati vzorce kamnin / jemati zrnje v dlani prijemati, zajemati; jemati otroka v naročje, pribor v roke / jemati denar na posodo; jemati zemljo v zakup
    // delati, da je kdo, kaj kje skupaj z osebkom, pri osebku: na pot jemlje le najnujnejše; otrok ne smete jemati v gostilno / na potovanja jemlje s seboj tudi družino / ne jemlji dežnika, saj bo sonce
    // prevzemati, dvigati: kupci so jemali blago pri posebnem okencu; med njegovo odsotnostjo je jemala plačo zanj / dopust navadno jemlje za mesec avgust
  2. 2. delati, da prehaja kaj k osebku navadno v posest
    1. a) kar se mu da, ponudi: dajati je bolje kot jemati; jemati darila, podkupnino; nerad je jemal podporo od staršev
    2. b) kar je na razpolago: jemal je le dobro blago; za tako nalogo je jemal le najpogumnejše / pog. spet jemljejo borovnice odkupujejo
      // turisti jemljejo najraje sobe ob morju najemajo; jemati na vlaku drugi razred
    3. c) kar se ne da: okupator je v zasedenih deželah jemal dragocenosti; mlinarji so jemali preveliko merico; če jim niso dajali, so jemali s silo; jemati si vedno več pravic, svobode / kot grožnja otrokom poredne otroke jemljejo cigani / jemati davke, obresti zahtevati
      // evfem. še kot otrok se je naučil jemati krasti
      // star. jemali so trdnjavo za trdnjavo zavzemali, osvajali
    4. č) zaradi pravil igre: pri kvartanju je zmeraj jemal / jemati s kraljico kmete izločati jih iz igre
  3. 3. navadno z dajalnikom delati, da kdo česa nima več proti svoji volji: pred poukom je jemala otrokom igrače, da bi pazili; s silo so jim jemali orožje iz rok / jemati staršem otroke / jemali so jim čine, naslove, pravice / jemati ljudem delo, zaslužek
    // povzročati, delati, da ima kdo, kaj česa manj ali nima več: jemali so bogatim in dajali revnim; kri so mu jemali, ne pa dajali / družabno življenje jim jemlje dosti časa; jemati komu pogum, ugled, voljo / sosednja hiša nam jemlje svetlobo; plevel jemlje zemlji hranilne snovi / ekspr. povodnji so jim jemale pridelke
  4. 4. povzročati, delati, da je česa manj ali ni več: jemati od celote; jemal je in dodajal, dolker ni bila mera točna / na enem koncu vrta je prst jemal in jo nosil na drugega; pomladansko sonce jemlje sneg tali; na tem bregu voda material jemlje odnaša
    // ekspr. pomladi in jeseni so jemale bolne ljudi spomladi in jeseni so navadno umirali
    // ekspr. delati, povzročati, da kdo postaja bolj suh, manj krepek: bolezen ga je vidno jemala; brezoseb. nisem mu mogel pomagati, čeprav sem videl, kako ga jemlje
  5. 5. delati, da kdo, kaj kam pride, se kje vključi z določenim namenom; sprejemati
    1. a) navadno s prislovnim določilom: v podjetju spet jemljejo nove delavce; na tej šoli bodo jemali le odlične učence / takih fantov ne jemljejo v svojo družbo / jemati abonente na hrano in stanovanje; jemati absolvente v službo
    2. b) z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom: po prvem bodo spet jemali v čiščenje; jemati čevlje v popravilo / jemati kaj v obravnavo, pretres obravnavati kaj; jemati okoliščine v poštev upoštevati jih, računati z njimi
      // delati, da pride kdo z osebkom v kak odnos: pogostoma so jo jemali za botro; bajtarske sinove so takrat jemali za hlapce / knjiž. jemati koga v zakon poročati se s kom; jemali so jih za žene se poročali z njimi
  6. 6. s prislovnim določilom delati, da pride kaj z določenega mesta: jemati z loparjem kruh iz peči; jemati opeko s strehe, verižico z vratu / spomladi jemljejo repo iz jame
    // delati, da pride kaj od kod, kjer je bilo z določenim namenom: zaradi revščine so morali jemati otroke iz šol / jemati obleko iz čiščenja, prtljago iz garderobe / jemati denar iz obtoka; zaradi poostrene cenzure so začeli jemati s programa najboljša dela
  7. 7. s prislovnim določilom oskrbovati se iz kakega vira: denar za plače so jemali iz dotacij; jemati izraze iz živega govora; rastlina jemlje hranilne snovi iz zemlje črpa, dobiva; ekspr. le kje bo jemal, da bo vse vrnil; odkod jemlje dobro voljo, da se zmeraj smeje / celo leto je jemal zelenjavo pri nas, pa je še ni plačal; pog.: knjige jemlje v knjižnici si izposoja; kavo jemlje zmeraj v isti trgovini kupuje, nabavlja
  8. 8. pog., z oslabljenim pomenom delati kaj za predmet dela: pri čiščenju je jemala preveč tal, da bi delo temeljito opravila; kosci so jemali vsakič po četrt travnika / tekla je po stopnicah in jemala po dve hkrati preskakovala
    // v zvezi z za uporabljati, imeti: za osnovo jemlje grob material; za svoje slike jemlje vedno le motive iz narave
    // predelovati (pri pouku), obravnavati: pri zgodovini jemljejo preseljevanje narodov; tega še niso jemali / žarg., šol. jemati naprej obravnavati novo snov
  9. 9. s prislovnim določilom načina imeti določen odnos do česa: tega opozorila ne smete jemati za šalo; ekspr. njegove besede jemljejo za čisto resnico; jemati kaj resno, tragično; jemati njegovo odločitev kot nespremenljivo dejstvo / jemati pravo kot skupek predpisov / jemati koga za zgled
  10. 10. delati, da pride kaj v telo: jemlje tablete proti glavobolu; zdravilo jemljite v predpisani količini; jemati kapljice uživati jih
    // jemati kapljice za oči kapati si jih v oči
  11. 11. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: jemati mero za zavese; star. jemati slovo (od koga, česa) poslavljati se
    ● 
    pog., ekspr. vse jemlje hudič, vrag vse propada; ekspr. nenavadna lepota jim je jemala dih zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; pog., ekspr. stroji so jemali konec na dežju se kvarili, uničevali; pog., ekspr. čisto sam konec jemlje umira; pog. avtobus jemlje potnike na vseh postajah se ustavlja, da potniki vstopijo; to drevo jemlje preveč prostora zavzema; žarg. jemal je ure iz angleščine privatno se je je učil; pog. močna svetloba mu je jemala vid ga je slepila; besede mi je jemal z jezika, iz ust govoril je prav to, kar sem hotel govoriti jaz; ekspr. njenega imena ne smeš jemati na jezik omenjati, izgovarjati; ekspr. jemati koga na muho, na piko imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; ekspr. jemati krivdo, odgovornost nase biti pripravljen sprejeti (vse) posledice svoje ali tuje krivde; ekspr. jemljem na znanje izraža informiranost o stvari, ki se obravnava; star. delal se je, kakor da ga ne jemlje v mar se ne meni zanj; ekspr. očeta je redkokdaj jemal v misel ga omenjal, se ga spominjal; to knjigo je večkrat jemal v roke jo prebiral, bral; ekspr. z žalostjo jemljem pero v roke začenjam pisati, pišem; jemati koga v varstvo, zaščito (pred kom, čim) braniti ga, varovati ga; ekspr. jemlje resnico v zakup misli, da jo samo on pozna; jemati rezultate ankete s pridržkom ne upoštevati jih, ne zaupati jim popolnoma; v službi ima toliko dela, da ga jemlje tudi domov da dela za službo tudi doma; nižje pog. jaz bom pel naprej, ti boš pa jemal čez z višjim glasom spremljal melodijo; žarg. jemati (zanke) dol snemati; pog. jemati besedo nazaj preklicevati obljubo, sklep, izjavo; pog. kupljenih stvari v tej trgovini ne jemljejo nazaj ne zamenjavajo, ne sprejemajo; žarg. previsoko jemlješ poješ, igraš previsoke tone; zastar. sod je jemal dobrih petdeset litrov meril, držal; knjiž. jemati si ženske imeti z njimi spolne odnose; pog. to si preveč jemlje k srcu zaradi tega se preveč žalosti, vznemirja
    jemáti se ekspr., s prislovnim določilom  pojavljati se, prihajati: le od kod se jemlje toliko ljudi; knjiž. beli oblaki so se jemali izza gora
    jemáje redko: opekla se je, jemaje kruh iz peči
    jemljóč -a -e knjiž.: gledal ga je skrivaj, jemljoč denar iz žepa; pamet jemljoča novica
SSKJ
jerálnik -a (ȃ) les. orodje, s katerim se les prižaguje, žaga poševno na vzdolžno os: žagati ob jeralniku
SSKJ
kamén -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je iz kamna; kamnit: kameni most; kamena miza; kameno orodje
● 
zastar. kameno olje nafta
♦ 
arheol. kamena doba predzgodovinska in prazgodovinska doba ob začetku kvartarja; mlajša kamena doba; geol. kameno jedro otrdela anorganska snov, nastala v notranjosti lupine ali hišice mehkužcev; min. kamena strela; zool. kamene korale
    kaméno prisl.: kameno hladna žena; kameno sivo nebo
SSKJ
kánvas -a (ȃ) šport. telovadno orodje, na katerem se poskakuje po močni tkanini, napeti na okvir, prožna ponjava
SSKJ
kaséta -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. priprava, navadno kvadrataste oblike, prirejena za shranjevanje določenega predmeta: vzeti kaj iz kasete; kaseta za orodje, plošče; knjige, izdane v skupni kaseti; kaseta s predali / redko kaseta za radio, televizor ohišje, okrov
    // raba peša škatla, škatlica, zlasti za shranjevanje dragocenosti: zakleniti kaseto; kaseta z nakitom; pisemski papir v kasetah
  2. 2. priprava s trajno nameščenima kolutoma, na katerih je navit magnetofonski trak: vložiti kaseto / magnetofonska kaseta
    // priprava, v kateri je fotografski film: kupuje filme brez kaset / filmska kaseta priprava s kinematografskim filmom
  3. 3. arhit. vsako od navadno pravokotno poglobljenih polj stropa: renesančne kasete / strop s kasetami
SSKJ
kíj -a (ȋ) 
  1. 1. kratka palica z odebeljenim koncem: težek kij; sekira in kij
     
    šport. telovadno orodje za vaje z rokami
  2. 2. redko leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju; bat: slišali so se udarci sekire in kija
SSKJ
kládivast tudi kladívast -a -o prid. (á; í) podoben kladivu: kladivasta oblika / kladivasto orodje
SSKJ
kládivo tudi kladívo -a (á; í) 
  1. 1. orodje za tolčenje iz držaja in na njem nasajenega navadno železnega kosa: udariti s kladivom; s kladivom zabiti žebelj v steno; težko kladivo; kladivo in nakovalo; besede so padale trdo kot udarci kladiva; srce mu je bílo kakor kladivo zelo, močno
    // čevljarsko, kleparsko, mizarsko kladivo; leseno kladivo za meso; kladivo za klepanje / kladivo se je snelo z ročaja; nasaditi kladivo
     
    srp in kladivo simbol proletarske revolucije, komunizma; ekspr. znašel se je med kladivom in nakovalom v zelo neprijetnem, zapletenem položaju
  2. 2. kladivu podoben del kake naprave: na vratih je udarilo kladivo / kladivo pri uri kembelj
    ♦ 
    alp. ledno kladivo ki se rabi pri plezanju po ledenih stenah; mont. odkopno kladivo stroj za odkopavanje rude, premoga; vrtalno kladivo stroj, s katerim se delajo vrtine za odstreljevanje, razstreljevanje; strojn. strojno kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča mehanično; šport. (atletsko) kladivo na žico pritrjena kovinska krogla za metanje
SSKJ
klepálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za klepanje: klepalno kladivo, orodje
Število zadetkov: 317