Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
artefákt -a m (ȃ)
predmet, navadno kulturnega, zgodovinskega pomena, ki ga je ustvaril človek: prodajalne spominkov so založene s turističnimi artefakti; starodavni umetniški artefakt v obliki delfina; zbirka kamnitih, kovinskih artefaktov / dražba antičnih, egipčanskih artefaktov / kulturni, zgodovinski artefakti
// arheol. ročno izdelano orodje, orožje iz predzgodovinske ali prazgodovinske dobe: zbirka najdenih artefaktov; kamniti artefakti; koliščarski artefakti; artefakt iz kosti, kremena
SSKJ²
atlétski -a -o prid.(ẹ̑)
nanašajoč se na atlete ali atletiko: atletski klub; atletsko tekmovanje / uredili so atletsko stezo s sedmimi progami; atletsko orodje / atletski tip; ima atletsko postavo; atletska ramena
    atlétsko prisl.:
    atletsko raščen fant
SSKJ²
bàt in bát báta m (ȁ á; ȃ)
1. leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju: tolkel je z batom po sekiri, dokler se grča ni razklala; zabijati kole z batom
 
šport. palica za igranje biljarda
2. strojn. strojni del, ki se giblje v valju: bat se hitro premika / dvostranski bat ki je na obeh straneh v stiku z delovno snovjo; enostranski bat ki je samo na eni strani v stiku z delovno snovjo; gib bata
SSKJ²
belívski -a -o (ȋ)
pridevnik od belivec: belivsko orodje
SSKJ²
bèt -à in -a [bətm (ə̏ ȁ, ə̀)
1. leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju: drvar je vzel s seboj sekiro in bet / uporniki so se oborožili z beti; neumen ko bet
2. peclju podoben del gobe: jurčki imajo bet in klobuk
● 
enkrat z betom, drugič s psom živeti zdaj razsipno, zdaj revno
SSKJ²
brádlja1 -e ž (ȃ)
šport. telovadno orodje, sestavljeno iz dveh vzporednih lesenih drogov: vaje na bradlji / dvovišinska bradlja ki ima eno bradeljnico višje od druge
SSKJ²
brána -e stil. ž, rod. mn. brán (á)
1. orodje z železnimi zobmi za rahljanje zemlje: branati z brano; zoral je in povlekel z brano; členkasta, lesena, železna brana
2. nekdaj velika mrežasta vrata: po gradovih so zgodaj zvečer zapirali brano
3. nar. gorenjsko del kozolca med dvema stebroma; okno: brane so natlačene s snopjem
♦ 
grad. mreža vzdolžnih in prečnih nosilcev pod cestiščem pri mostovih
SSKJ²
brusíti1 in brúsiti -im nedov. (ī ú)
1. delati rezilo ostro: brusiti dleto, koso, nož, orodje; na suho brusiti / mačka brusi kremplje; miška si brusi zobe
2. z brusom obdelovati predmete: brusiti kamen, steklo; brusiti tlak; fino, grobo brusiti; ročno, strojno brusiti / brusiti z abrazivom / zobozdravnik brusi zob
3. drgniti ob kaj: purani brusijo s perutnicami po tleh / golob si brusi kljun ob kamen
4. knjiž. dajati čemu bolj izdelano podobo: debata brusi mnenja; brusiti okus občinstva
● 
ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo; ekspr. brusiti noge, pete hitro hoditi, teči; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati
♦ 
etn. škarjice brusiti otroška igra, pri kateri se igralci lovijo od drevesa do drevesa; lov. divji petelin brusi poje zaključni del svojega speva; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino
    brúšen -a -o:
    brušen diamant; brušeni kozarci; brušeno ogledalo; mojstrsko brušena proza
SSKJ²
brzorézen -zna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑)
teh., v zvezi brzorezno jeklo jeklo za obdelovalno orodje, s katerim se da hitro rezati; hitrorezno jeklo
SSKJ²
brzostrúžen -žna -o prid. (ū ȗ)
teh., v zvezi brzostružno jeklo jeklo za obdelovalno orodje, s katerim se da hitro rezati; hitrorezno jeklo
SSKJ²
búrkle -kel ž mn. (ȗ)
orodje za premikanje loncev v kmečki peči: z burklami popravljati ogenj v peči; ropotala je po peči z burklami in lonci
♦ 
metal. priprava za prenos in nagibanje livarskih loncev
SSKJ²
cép2 ž, daj., mest. ed. cépi (ẹ̑nav. mn.
1. preprosto orodje za ročno mlačev; cepec: vzel je svoje cepi in odšel v skedenj; tam mlatijo še s cepmi
2. enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cepi plemenitih jablan
SSKJ²
cépec -pca m (ẹ́)
1. preprosto orodje za ročno mlačev: mlatiti s cepci; pokanje cepcev na skednjih
// del cepca, s katerim se udarja; cep1cepec z grčasto bunko
2. zastar. debela palica, gorjača: opiral se je na okovan cepec
3. ekspr. neolikan ali omejen človek: pa si res pravi cepec; vede se kot teleban in cepec / in jaz, cepec, sem mu verjel / kot psovka: kam pa rineš, cepec; cepec neumni
● 
ekspr. končati prepir s cepcem surovo, neotesano
SSKJ²
cepìč cepíča m (ȉ í)
1. enoletni poganjek, s katerim se cepi: cepič se je prijel; prirezati cepič; jablanovi cepiči; cepiči najrodovitnejših trsov
2. star. preprosto orodje za ročno mlačev; cepec: pokanje cepičev
SSKJ²
cepílka -e [cepilka in cepiu̯kaž (ȋ)
les. stroj, orodje za cepljenje lesa: krožna cepilka
// sekira za cepljenje okroglega lesa:
SSKJ²
cepílnica -e [tudi cepiu̯nicaž (ȋ)
1. prostor, kjer se seka, kolje kamen v kocke: cepilnica granita
2. orodje, s katerim se cepi, kolje:
SSKJ²
cepín -a m (ȋ)
gozdarsko orodje za premikanje hlodov: zasaditi cepin v hlod
// krampu podobno alpinistično orodje za rabo v snegu in ledu: s cepinom si je v ledu izsekal stopinjo
SSKJ²
céven -vna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na cev: cevni nastavek; cevni navoj, spoj; cevna odprtina; cevno koleno / cevni daljnovod za nafto; cevni sistem; cevni vod / cevna pločevina
♦ 
ptt cevna pošta naprava za dostavljanje pošiljk po cevi s stisnjenim zrakom; teh. cevni ključ orodje v obliki kratke cevi za odvijanje in privijanje matic in vijakov; cevni veznik kos cevi z navojem za vezanje dveh cevi
SSKJ²
cizelêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na cizelerje: cizelersko orodje / obesek, izdelan s cizelersko natančnostjo
SSKJ²
cizelíren -rna -o prid. (ȋ)
s katerim se cizelira: cizelirno orodje
Število zadetkov: 325