Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
zabrazgotíniti se -im se dov. (í ȋ) nav. 3. os., med. zaceliti se tako, da nastane brazgotina: rana se je zabrazgotinila
    zabrazgotínjen -a -o: zabrazgotinjena opeklina
SSKJ
zacelíti in zacéliti -im, in zacéliti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̄) nav. 3. os. narediti kaj celo, navadno rane: zaceliti rano z mazilom; razjeda se noče zaceliti; brezoseb. še zdaj se mu ni zacelilo / okleščena debla smrek so se že zacelila zarasla
    zacéljen -a -o: zaceljena rana
SSKJ
začêliti -im in začelíti -čélim dov. (é; ī ẹ́) les. prižagati les pravokotno na vzdolžno os ali prižagati ga na določeno dolžino: začeliti hlode
SSKJ
začrvíčiti -im dov. (í ȋ) nav. 3. os., pog. povzročiti sunkovite bolečine, navadno v trebuhu: spet ga je nekaj začrvičilo; brezoseb. večkrat jo začrviči
SSKJ
zadéti -dénem dov., zadêni zadeníte (ẹ́) 
  1. 1. premikajoč se priti v sunkovit dotik s čim: v temi je zadel stol; ladja je s kljunom zadela ob čer; zadeti ob podboj; zadela se je vanj, ko je hotela iti mimo / zadeti z glavo ob zid, v strop / trda pest ga je zadela v prsi udarila; pren. razum prej ali slej zadene ob mejo
    // ekspr. priti v položaj, da kaj deluje, vpliva zaviralno: pri delu zadeti na težave, ob nerazumevanje
    // ekspr. naleteti na, srečati: ko je stopil iz hiše, je zadel na soseda / na potovanju sta zadela skupaj
  2. 2. narediti, da kak predmet prileti na določeno mesto, v določeno stvar: pomeril je in zadel; zadeti tarčo; zadeti v sredino; zadeti s puščico
    // prileteti na določeno mesto, v določeno stvar: kamen je zadel cestno svetilko / strela je zadela zvonik udarila v zvonik; pren. zadel ga je prezirljiv pogled
  3. 3. navadno v zvezi z na narediti, da kaj pride kam z namenom, da se prenese: zadeti koš na hrbet; zadeti puško na ramo; zadeti škaf na glavo / zadeti nahrbtnik
  4. 4. z izbiro določene številke postati imetnik dobitka pri žrebanju: izbral je srečko in verjel, da bo zadel; zadeti glavni dobitek na loteriji, tomboli; spet ni nič zadel / njegova srečka je zadela
  5. 5. prizadeti: očetova smrt ga je zadela; zadelo ga je, ker ga niso več povabili k sebi; ekspr. zadeti v živo zelo
    // podražitve so zadele zlasti delavce / zadeti komu kaj hudega
  6. 6. nav. 3. os. izraža, da postane kdo deležen tega, kar določa osebek: za to dejanje lahko tudi mene zadene odgovornost / povečanje pokojnin zadene vse upokojence
  7. 7. nav. 3. os. izraža nastop bolezenskega stanja, kot ga določa osebek: kap ga je zadela
  8. 8. navadno s prislovnim določilom izraziti, prikazati kaj táko, kot je v resnici: slikar je dobro zadel barvo jesenske svetlobe; portretist obraza ni zadel; pisatelj je tuje okolje mojstrsko zadel
    // narediti, opraviti kaj ustrezno zahtevam, pričakovanju: baletka poze ni zadela / v čustvovanju je težko zadeti pravo ravnotežje
  9. 9. star. uganiti, predvideti: tvojih misli ne zadenem, če se še tako trudim; v napovedi je vreme dobro zadel
    ●     ekspr. bog ne zadeni, da bi nas pozabil izraža željo, da se ne bi uresničilo to, kar izraža odvisni stavek; zadeti bistvo opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari; ekspr. zadeti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; ekspr. kadar je koga opozarjal na napake, je težko zadel pravo struno našel pravi način; ekspr. zadeti žebljico na glavíco, v glavíco opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari; ekspr. zadeti v črno narediti kaj, kar v največji meri ustreza, zadovoljuje določene potrebe; pravilno nakazati problem, povedati bistvo stvari; ekspr. njene besede so ga zadele v sredo srca zelo prizadele; ekspr. zadeti v živo učinkovito kaj povedati, narediti; ekspr. vsaka krogla je zadela v živo smrtno; ekspr. novica ga je zadela kot strela z jasnega je prišla popolnoma nepričakovano
    zadét -a -o: zadet ptič; starec je na portretu dobro zadet; biti zadet od kapi; obstal je kot zadet
SSKJ
zadeževáti -újem [dəž] dov. (á ȗ) nav. 3. os.  
  1. 1. brezoseb. začeti deževati: ob pravem času je zadeževalo; v presledkih je zadeževalo
  2. 2. ekspr. v veliki količini pasti, razsuti se: nit se je pretrgala in biseri so zadeževali po tleh / udarci so kar zadeževali po njem; pren. z vseh strani so zadeževala povabila
SSKJ
zagnáti -žênem dov., stil. zaženó (á é) 
  1. 1. spraviti kaj v delovanje, tek: zagnati motor, stroj / zagnati kolovrat
  2. 2. z veliko silo, navadno ročno, povzročiti, da prehaja kaj po zraku na drugo mesto: zagnati bombo, kamen; zagnati komu krepelce pod noge / zagnati kozarec ob tla; zagnati nož v deblo; zagnati žogo visoko v zrak / zagnati dvajset metrov daleč
  3. 3. narediti, povzročiti, da gre, pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: zagnati krave na pašo, v hlev; nepreh. pastirji so že zagnali
  4. 4. ekspr. nagnati, napoditi: zagnati koga iz hiše / zagnati sovražnika čez mejo
  5. 5. ekspr. zapraviti, lahkomiselno porabiti: zagnal je ves denar / v nekaj letih je zagnal domačijo
  6. 6. knjiž. pognati, odgnati: trta je že zagnala / rastlina je zagnala liste
  7. 7. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: ženske so zagnale glasen jok; gonjači so zagnali silen krik
    ●     ekspr. tatovi, je zagnal hitro, silovito rekel; ekspr. zagnati komu v obraz psovko, resnico brez obzirov reči; ekspr. zagnati (vik in) krik zelo se razburiti za kaj
    zagnáti se 
    1. 1. ekspr., navadno s prislovnim določilom z veliko silo, sunkom iti, se premakniti kam: zagnal se je iz sobe; zagnal se je proti hiši, po stopnicah / plezalci so se zagnali v strmino
      // s silo, sunkom se premakniti z enega mesta na drugo: zagnal se je na okno; dohitel je avtobus in se zagnal na stopnico / zagnal se je v vodo skočil
    2. 2. s predlogom hitro, sunkovito se premakniti h komu z namenom napasti ga: zagnala se je vanj in ga zlasala; zagnal se je vanj kakor tiger / pes se je zagnal proti tujcu / s tanki so se zagnali nad sovražnika
    3. 3. nav. 3. os., ekspr. vzpeti se: cesta se najprej zažene v hrib, potem pa se začne spuščati
    4. 4. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: z vso vnemo se je zagnal na delo; z vsemi silami so se zagnali v boj / zagnati se v jok, smeh / na začetku se je preveč zagnal, potem pa mu je zmanjkalo moči
    zagnán -a -o 
    1. 1. deležnik od zagnati: stroj še ni zagnan; palica, zagnana v kot
    2. 2. ekspr. zelo navdušen, vnet: zagnan delavec; biti zagnan pri delu; mladostno zagnan; zagnano prizadevanje za kaj; prisl.: zagnano delati, govoriti
SSKJ
zagnojíti -ím dov., zagnójil (ī í) knjiž. pognojiti: zagnojiti izčrpano zemljo / zagnojiti trtam, trte; zagnojiti vrtnico z umetnim gnojilom
    zagnojíti se nav. 3. os.  postati gnojen: rana, tkivo se zagnoji
    zagnojèn -êna -o: zagnojen prst; njiva, zagnojena s hlevskim gnojem
SSKJ
zagomazéti -ím dov. (ẹ́ í) nav. 3. os.  
  1. 1. začeti gomazeti: mravlje so zagomazele po listju; brezoseb. ob strelu je na trgu zagomazelo kakor v mravljišču
  2. 2. z dajalnikom gomazeč se pojaviti po telesu, delu telesa zaradi kakega doživetja, dogodka: ob tem prizoru so mu mravljinci zagomazeli po hrbtu; brezoseb. od groze mu je zagomazelo po vsem telesu / strah, prijetna toplota mu zagomazi po telesu
SSKJ
zagrenéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. nav. 3. os. dobiti nekoliko grenek okus: kruh, moka zagreni / brezoseb. v ustih mu je zagrenelo; pren. ob misli na to mu je vse zagrenelo
  2. 2. postati žalosten, razočaran: v takih razmerah človek zagreni
    zagrenèl in zagrenél -éla -o: zagrenel obraz; zagrenela moka
SSKJ
zahtévati -am nedov. in dov. (ẹ́) 
  1. 1. izražati odločno hotenje
    1. a) da osebek kaj dobi: zahtevati denar, odškodnino, orožje; zahtevati svoje stvari nazaj; zahtevati od potnikov potne liste / koliko zahtevaš za avtomobil / šla je v tajništvo in zahtevala direktorja / ta učitelj od učencev veliko zahteva
    2. b) z glagolskim samostalnikom da kdo kaj naredi: zahtevati izpolnitev obljube; občinstvo je zahtevalo ponovitev; zahtevati znižanje dajatev; zahtevajo, da predsednik odstopi; od otroka ne moreš zahtevati, da je pri miru / zahtevam, da mi vrneš denar
    3. c) da kdo ravna, se vede tako, kot izraža dopolnilo: zahtevati mir, red / zahtevati poslušnost, pozornost
  2. 2. nav. 3. os. izraža, da je kaj tako, da je nujno, potrebno to, kar izraža dopolnilo: zadeva zahteva hitro rešitev; spolzka cesta zahteva previdno vožnjo; dogodki zahtevajo, da se moramo takoj odločiti / gradnja ceste zahteva velike stroške je zelo draga; ravnal je, kot sta zahtevala njegov položaj in starost kot je bilo treba, je bilo primerno glede na njegov položaj in starost; dolžnost, vest zahteva, da ukrepate; raziskava bo zahtevala veliko dela in časa zanjo bo potrebno
    // to delo zahteva celega človeka zanj je potrebno veliko časa in zavzetosti
    // nesreča je zahtevala osem smrtnih žrtev v njej je bilo
    zahteváje: razburjal se je, zahtevaje sobo z razgledom na morje
    zahtevajóč -a -e: sprla se je z vsemi, zahtevajoč pravico; pomiriti zahtevajoče množice; prisl.: zahtevajoče je iztegnil roko
    zahtévan -a -o: zbrati zahtevani znesek; izdelki nimajo zahtevane kakovosti
SSKJ
zaíniti se -im se dov. (ī ȋ) nav. 3. os., knjiž. prekriti se, pokriti se z ivjem: oblačila in pokrivala so se zainila
    zaínjen -a -o: zainjene veje
SSKJ
zakápati1 -am in -ljem dov. (ā ȃ) 
  1. 1. s kapanjem zadelati: s svečo zakapati mesta, kjer šotor pušča / zakapati zamašek z voskom
  2. 2. nav. 3. os. večkrat pasti v obliki kaplje: iz rane je zakapala kri
    zakápan -a -o: zakapana luknjica
    ♦     geogr. zakapana jama jama s kapniki
SSKJ
zakapljáti -ám dov. (á ȃ) nav. 3. os. večkrat pasti v obliki kaplje: voda zakaplja iz pipe; brezoseb. od sveč je zakapljalo / ekspr.: droben dež je zakapljal; brezoseb. nebo se temni, vsak čas bo zakapljalo začelo (naredko) deževati
// ekspr. večkrat pasti sploh: listi so zakapljali na sprehajalce
SSKJ
zalésti -lézem dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. priti skrivoma, pritajeno z določenim namenom dovolj blizu koga: zalesti divjad, srnjaka / zalesti kragulje gnezdo / zalesti vlomilca
  2. 2. ekspr. zaiti: na poti domov so zalezli; ne vem, kako sem zalezel na to cesto / zalesti v obup, težave
  3. 3. nav. 3. os., star. ujeti, dohiteti: na poti jih je zalezla noč / zalezla ga je bolezen lotila se ga je
    zalésti se navadno s prislovnim določilom  z lezenjem priti kam in tam ostati: kača se je zalezla v luknjo / ubežnik se je zalezel pod grm / ekspr. zalezel se je v kot sobe in molčal / ekspr. megle so se zalezle v dolino / ekspr. dvom se ji je zalezel v dušo, srce; pren., ekspr. dekle se mu je zalezlo v srce
SSKJ
zalezováti -újem tudi zalézovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ́) 
  1. 1. prizadevati si priti skrivoma, pritajeno z določenim namenom dovolj blizu koga: lovec zalezuje gamsa, divjega petelina / gad, mačka zalezuje miš / ves dan zalezovati sovražnika, tihotapce / če bi nas zalezovali, bi nas čakali tule
    // prizadevati si priti v stik s kom z namenom uresničiti ljubezenske želje, zadovoljiti spolne potrebe: zalezovati dekle; zalezuje jo, ko moža ni doma
  2. 2. skrivaj, pritajeno opazovati koga z namenom nadzorovati ga: kljub temu, da so ga povsod zalezovali, je nenadoma izginil
  3. 3. nav. 3. os., ekspr. s skorajšnjim začetkom, majhno stopnjo svojega pojavljanja spravljati koga v kako neugodno, nezaželeno stanje: dan zalezuje ubežnika / naduha, spanec ga zalezuje / dvom, vest me zalezuje
SSKJ
zamétati1 -am nedov. (ẹ̑) nav. 3. os.  
  1. 1. v zvezi s sneg v velikih količinah padajoč zakrivati, prekrivati: sneg zameta avtomobile / naletavalo je in sneg je polagoma zametal pokrajino
  2. 2. z nošenjem, prenašanjem česa kam brisati: burja zameta stopinje v snegu / veter zameta poti s snegom zakriva, prekriva
SSKJ
zametávati1 -am nedov. (ȃ) nav. 3. os.  
  1. 1. v zvezi s sneg v velikih količinah padajoč zakrivati, prekrivati: sneg zametava poti
  2. 2. z nošenjem, prenašanjem česa kam brisati: burja zametava sledove v snegu
SSKJ
zamíkati2 -am stil. -míčem dov. (ȋ) nav. 3. os. vzbuditi pri kom veliko zanimanje, privlačevanje: zamikal ga je študij arheologije; zamikalo jih je življenje v naravi / roman je zamikal filmske scenariste / brezoseb., elipt. zamikalo jo je na ples
// ekspr. vzbuditi pri kom radovednost: knjiga me je zamikala že po opisu
SSKJ
zamrazíti -ím tudi zamráziti -im dov., zamrázil (ī í; ā ȃ) nav. 3. os., knjiž.  
  1. 1. brezoseb. začutiti mraz, drgetanje: ko je zapihal veter, ga je zamrazilo; zamrazilo ga je po hrbtu, po vsem telesu; ob tej misli ga je zamrazilo
  2. 2. povzročiti občutek mraza: veter jih je zamrazil / težka slutnja ga je zamrazila
    zamražèn -êna -o tudi zamrážen -a -o in zamrazèn -êna -o tudi zamrázen -a -o premražen: zamraženi vrabci
Število zadetkov: 362