Zadetki iskanja
kdor je nebogljen: zbegan nebogljenec
// knjiž. nebogljenček: mati je stisnila nebogljenca k sebi
● knjiž. oskrbovati stare nebogljence onemogle ljudi
1. delati, da ima kdo na telesu oblačilo, dodatke: mati oblači otroka; oblačiti hlače, jopico; ta srajca se oblači čez glavo / oblačiti nogavice obuvati
2. ekspr. oskrbovati z obleko, oblačili: starši so ga hranili in oblačili; oblačiti se pri znanem krojaču
● knjiž. oblačiti besede v pesniške prispodobe izražati se, govoriti v pesniških prispodobah; knjiž. oblačiti pesmi v različne napeve dajati pesmim različne napeve
- obláčiti se s prislovnim določilom
izraža, da ima, nosi kdo oblačilo, dodatke, kot nakazuje določilo: športno, po modi se oblačiti / navadno se oblači v svetle obleke
● knjiž., ekspr. drevesa so se začela oblačiti v zeleno so začela zeleneti; knjiž. volja do moči se oblači v različne ideologije se kaže v različnih ideologijah
1. delati, da ima kdo na nogah obuvalo: obuvati otroka; obuvati čevlje; obuva se počasi / obuvati nogavice
2. oskrbovati z obutvijo: teta jih je obuvala do konca šolanja
1. biti dejaven
a) pri kakem delu, opravilu: opravljati izpit, tečaj; vse opravlja sam / opravlja mizarska in vrtnarska dela; opravljati poljska dela
b) pri čem zahtevanem, pričakovanem: dobro opravlja svoje dolžnosti, naloge / revija uspešno opravlja svoje poslanstvo
2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: opravljati izvidniške polete; opravljamo prevoze po naročilu; opravljati nadzorstvo nadzorovati; publ. plačila se opravljajo v dolarjih plačuje se / opravljati pogrebni obred / maturo je opravljal v juniju maturiral je / natančno, strokovno opravljati delo / opravljati učiteljsko službo; opravljati službo oskrbnika biti oskrbnik / bila je zdravnica, a poklica ni opravljala / mišica opravlja delo / opravljati malo, veliko potrebo
3. imeti določen namen, določeno vlogo: to funkcijo opravlja investicijska banka / vse te naloge opravlja hrbtenica / informatorsko službo opravlja druga poslovalnica
4. star. oskrbovati, skrbeti za: opravljati čebele, živino / kdo ti bo opravljal vrt / opravljati komu dediščino
5. star. oblačiti: opravljati otroka; opravljati se za v mesto; zelo počasi se je opravljala / rad se je gosposko opravljal
● publ. vrsto let je uspešno opravljal naloge vodenja podjetja je uspešno vodil podjetje; zastar. sinovi so mu opravljali sitnosti povzročali; star. vse, kar je opravljal, je opravljal z ihto delal, počel
♦ fiz. sila opravlja delo; rel. opravljati devetdnevnico; opravljati božjo službo
- opravljajóč -a -e:
delal je kot čuvaj deset let, natančno opravljajoč svojo službo
1. kar obsega vse potrebno za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb koga: otroci potrebujejo dobro oskrbo; pri tej družini bo imel popolno oskrbo / pomočnica dobi nagrado in vso oskrbo / bolniška oskrba; domača oskrba bolnika; domska oskrba starih občanov / duhovna oskrba kar obsega vse potrebno za zadovoljevanje duhovnih, verskih potreb koga
2. glagolnik od oskrbeti ali oskrbovati: oskrba prebivalstva; oskrba s kruhom / oskrba bolnika / strokovna oskrba rane / oskrba sadovnjaka / dati psa sosedu v oskrbo / otrok je bil nekaj dni v oskrbi sosedov
glagolnik od oskrbovati: oskrbovanje prebivalstva z živili / dobro oskrbovanje bolnikov / oskrbovanje živine / oskrbovanje nasadov / oddati posestvo v oskrbovanje upravljanje
1. delati, da kdo dobiva, kar potrebuje: oskrbovati koga s kruhom; oskrbovati prebivalce z zelenjavo / oskrbovati trgovine z blagom, šolo z učili / elektrarna oskrbuje z električno energijo širše območje; žile oskrbujejo organe s krvjo; oskrbovati toplarno s plinom
2. opravljati dela
a) za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb koga: oskrbovati bolnika na domu; oskrbovati dojenčka / zna oskrbovati konje
b) za ohranjanje v primernem stanju: cestar oskrbuje cesto; rad bi našel koga, da bi mi oskrboval hišo; oskrbovati nasad
// upravljati: oskrbovati premoženje mladoletnemu lastniku; oskrbovati zapuščino / tako velikega posestva ni znal oskrbovati
3. star. opravljati1: njegova sestra je oskrbovala gospodinjska dela / podjetje oskrbuje promet z otoki / zastar. svojo službo je dobro oskrboval
● knjiž. potrebno blago jim je on oskrboval dostavljal, pošiljal; knjiž. tajnik je oskrboval tudi njegovo zasebno pošto skrbel zanjo; zastar. ta profesor je oskrboval tudi učenje francoščine je poučeval tudi francoščino
- oskrbován -a -o:
oskrbovan park; trg ni dovolj oskrbovan s pridelki; opazil je, da so konji slabo oskrbovani; oskrbovana planinska koča planinska koča, v kateri se dobi hrana in prenočišče
oskrbováti se -újem se (á ȗ) z/s čim ~ ~ z vsem potrebnim
1. delati, povzročati, da postane kaj svetlo, vidno: oder so izmenoma osvetljevali in zatemnjevali; svetilka slabo osvetljuje prostor / vzhajajoče sonce osvetljuje vrhove
// oskrbovati s svetlobo: ceste nič ne osvetljujejo
2. nav. ekspr. nazorno, izčrpno opisovati, prikazovati kaj: pisatelj osvetljuje tedanje družbene razmere; jasno osvetljevati dogodke, pojave, probleme / podatki dobro osvetljujejo gospodarski položaj ponazarjajo
3. fot. dopuščati učinkovanje svetlobe na film, ploščo pri fotografiranju ali filmanju: premalo, preveč osvetljevati film
- osvetljujóč -a -e:
oder osvetljujoči reflektorji
oskrbovati z zelenjem, rastlinjem: ozelenjevati naselja, stanovanjske okoliše / začeli so ozelenjevati posamezne puščavske predele
pasti, oskrbovati v planinah živino, zlasti govejo, in se ukvarjati s predelovanjem mleka: več let je planšarila na oddaljeni planini
zastar. oskrbovati, skrbeti za: osebje, ki poslužuje parne kotle
- posluževáti se publ.
uporabljati: poslužuje se neprimernih izrazov; teh možnosti in ugodnosti se še premalo poslužujemo
- poslužujóč -a -e:
vseh sredstev poslužujoče se nasilje
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »