Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna
»Bivoličje« ali »bivolje« mleko?

V SSKJ je sicer navedena varianta bivolje mleko, ki tudi prevladuje v internetnih zadetkih, vendar se sprašujemo, ali ne bi bilo pravilneje bivoličje mleko, saj mleko daje samica, tej pa rečemo bivolica. Analogijo bi lahko tu iskali npr. v besedni zvezi osličje mleko (in ne oslovo mleko).

Največkrat ta pridevnik uporabljamo pri mocareli, pri kateri pa se je po drugi strani že uveljavila oblika bivolje. Kot zanimivost naj navedem še to, da Italijani v mozzarella di bufala uporabljajo žensko obliko.

Svetokriški
boj -a m boj: polsot ſe vſdigne kreh, inu boj im. ed. ǀ od boia rod. ed. mu ſe ſajna ǀ k'boiu daj. ed. ſe perpravi ǀ poprej kakor je k'boju daj. ed. prishal ǀ kateri krejh, boi tož. ed., ſaureshtvu lubio sò otrozij tiga Satana ǀ venem boiu mest. ed. taushent Phjlisterju s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil ǀ v'ſauroshtvi, inu v'boij mest. ed. je shivil ǀ rajshi bi hotela ſe naiti v'boy mest. ed. mej nagimi mezhmi teh sholnerjou
Svetokriški
coprnica -e ž čarovnica, coprnica: ona je Zupernza im. ed. ǀ ena Zuperniza im. ed. je bila tiga Gospuda v' oslovo podobo preobernila ǀ grè k'eni zupernzi daj. ed., y oblubi veliko shenkingo ǀ zupernzo tož. ed. obtoſhi ǀ Zuperniki, inu zupernze im. mn. skuſi muzh tiga Hudiga takorshna della doparnashaio ǀ Morebiti od zuperniz rod. mn. → coprnik
Svetokriški
čeljust -i ž čeljust: Sampſon je pyl vodo, de ſi lih is ene oſlove zheluſti rod. ed. je tekla ǀ venem boiu taushent Phjlisterju s'eno oſlovo zhelustio or. ed. je bil pobil ǀ shtrike reſtargal, s'eno oslovo zheluſtio or. ed. taushent ſaurashnikou pobil
Celotno geslo Pohlin
Filistar [filístar] samostalnik moškega spola

Filistejec

Svetokriški
Filister -ja m prebivalsko lastno ime Filistejec: Ta Philister im. ed. … nei nezh bulshi Kakor je en levu ǀ Philistery im. mn. so ga bily premagali ǀ Philiſtery im. mn. so bily njega lahku premogli ǀ Phileſtery im. mn. nej ſo mogli njega premagat ǀ Philiſterij im. mn. ſo bilij ano skrinio Boshjo Iſraeliterjom vſeli ǀ Nepametni gvishnu ſo bily Philisterii im. mn. ǀ Filiſterij im. mn. s'eno veliko vojsko ſo ulekli zhez Iſraelskiga krajla Saula ǀ Filiſtery im. mn. ſò bily njegovo vojsko pobily ǀ je bil pobil veliku taushent Amalechiterjou … 3000 Philiſterjou rod. mn. ǀ ſama zheſs veliku taushent Philiſtherou rod. mn. ſta shla ſe vojskovati ǀ venem boiu taushent Phjlisterju rod. mn. s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil ǀ nej ſi vezh ſtrah teh Filiſterjou rod. mn. ǀ Sampson veliko shkodo s'eno oslovo koſtio Filiſterjom daj. mn. je bil ſturil ǀ Bug je bil shtrajffal Bethſamiterje, inu Philiſterje tož. mn. ǀ Israliterij ſo bili pobili Filiſterje tož. mn. Filistêjci, nem. Philister, nesemitsko, Izraelcem sovražno ljudstvo ob palestinski obali; → Filistejar
Svetokriški
Gaza ž zemljepisno lastno ime Gaza: Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku meſtu Gaza im. ed. hodit, ſnaine dellat, s' Dalilo vaſſovati ǀ En dan pride Sanſon v'tu meſtu Gaza im. ed. pruti vezheru ǀ taushent Phjlisterju s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil, inu te velike sheleſne dauri tiga mesta Gaza im. ed. s'grunta je bil vun vſdignil ǀ kar Boronius od Ceſſarize Eudoxiæ pishe, de vezkrat zhes tu meſtu Gaza im. ed. je toshila ſvojmu Ceſſarju Archiaduſu Gáza, mesto v jugozahodni Palestini (SP 1 Mz 10,19)
Celotno geslo Pohlin
iz [iz] predlog
  1. iz
  2. z

PRIMERJAJ: se2, z2

Svetokriški
kost -i ž kost: ena ribia kuſt im. ed. v' garli je bila otizhala ǀ nej mogozhe de bi ena kust im. ed. ſe mogla od njega vezh najti ǀ je ſedil v' ſvoj krajlevi ſtol s' zhiſte belle ſlonave koſti rod. ed. ſresan ǀ s'bele ſlonave Kosti rod. ed. sresan ǀ nej debele koſtij rod. ed. na mejſti meſſa daial ǀ is kostij rod. ed./mn. mousik ſe ym zjdy ǀ is koſtj rod. ed. Adamave ǀ zhaka kakor pſs na kuſt tož. ed. ǀ pſy s'enu maihinu kruha, ali s'eno kust tož. ed., hualeshni ſe iskasheio ǀ Sampson veliko shkodo s'eno oslovo koſtio or. ed. Filiſterjom je bil ſturil ǀ popade duei mertvaſki koſty tož. dv. ǀ pſam koſty im. mn. shlishio, nikar ludem ǀ koſti im. mn., inu zheva ſo ſe vidle ǀ nimaio ni meſſa, ni koſti rod. mn. ǀ koſty tož. mn. ſo bily resbili, inu reſtaukli ǀ ſtrupena kuga, katera cilu koſti tož. mn. v' zhloveku je szerala ǀ Telix ſi pusti vſe kosti tož. mn. polomit
Svetokriški
li1 člen. 1. le, samo: v'serzu ſauurashtvu ohrani, inu sadarshi, inu li s'ſamo beſsedo, nikar s'serza odpusti ǀ Nevesta ga li imenuje grosd, inu ne pravi ali je kiſsil, ali ſladak ǀ ſhtrauſ nemore letejti, temuzh li po semli hodi, inu s'peretnizamy ſi pomaga de hitrej tezhe ǀ sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete ǀ kakor de bi bila li 20. lejt ſtara ǀ jeſt tedaj shelim de bi Nem. Nem. shtimani bily nikar ly od ſamih ludy, ampak tudi od Angelou Nebeſhkih ǀ lete poſvejtne rezhy nej ſò li shleht, temuzh tudi enu nezh ǀ nikar lj sami tij domazhi, temuzh tudi letij s'unanij bi pershli ijh poshlushat 2. le, kar: Naj li ſdaj drugi Piſsary hualio kulikajn hozheio taiſte Firshte ǀ pustite li meni skarbejti, bode ushe buli kakor ſe troshtate da li vez. samo da: dvei, trij mile dalezh pojde, de li ſvojm greshnim shelom vſtreshe ǀ jest ſe boijm mojga Gospuda, sakaj je ſilnu oster, deli eden sdajzi nesturj, kar sapoveij prezi je tepen (I/1, 35) nikar li (samo) vez. ne samo: nikar li de je bil leua restargal, ampak tudi de venem boiu taushent Phjlisterju s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil ǀ kaj ſi ti s'en karshenik, kateri nikar li nepodelijsh en piſilz kruha petlariom, temuzh s' hudo, inu gardo beſedo od hiſhe njemu ſlavu dash ǀ shelite nikar li ſamu na semli, temuzh tudi v' Nebeſsah imeti eniga suestiga pomozhnika
Svetokriški
mlečen -čna prid. mlečen: jo ſturj v'mlezhni mest. ed. ž shupi skuhat (IV, 352) ǀ eno oslovo glavo v'mlezhni mest. ed. ž shupi
Celotno geslo eSSKJ
ôslov ôslova ôslovo pridevnik [ôslou̯ ôslova ôslovo] FRAZEOLOGIJA: oslova senca, prepirati se za oslovo senco, prepir za oslovo senco
ETIMOLOGIJA: ↑osel
SSKJ²
ôslov -a -o stil. ôslov -ôva -o prid. (ó; ó ó)
nanašajoč se na osle: glasno oslovo riganje
● ekspr. prepirati se za oslovo senco za nepomembne, nevažne stvari
Celotno geslo Frazemi
ôslov Frazemi s sestavino ôslov:
právda za ôslovo sénco, právdati se za ôslovo sénco, prepír za ôslovo sénco, prepírati se za ôslovo sénco
Pleteršnik
oslǫ́v, adj. Esels-: oslovo uho, oslova glava, oslova senca.
Svetokriški
oslov -a prid. oslov: ena oſlova im. ed. ž glaua sto kron je koshtala ǀ oslove rod. ed. ž nature bodite v' tem, de on dvakrat na led ſe nepuſtj spellat ǀ Sampſon je pyl vodo, de ſi lih is ene oſlove rod. ed. ž zheluſti je tekla ǀ yh bò dobru otèpel, inu na ta oſslovi tož. ed. m dol. stol poſsadil ǀ ena Zuperniza je bila tiga Gospuda v' oslovo tož. ed. ž podobo preobernila ǀ s' eno oslovo or. ed. ž zheluſtio ǀ venem boiu taushent Phjlisterju s'eno oſlovo or. ed. ž zhelustio je bil pobil ǀ poſtela ſo bily te oslove im. mn. ž Iasli ǀ Kadar je hotel vene oslove tož. mn. ž jaſli poloshen biti ǀ Chriſtus pak je poloshen v' oſlove tož. mn. ž jaſli ǀ venih oſslovih mest. mn. jaſselzah ſtisnena leshy → osel
Celotno geslo Frazemi
právda Frazemi s sestavino právda:
právda za ôslovo sénco
SSKJ²
právdati se -am se nedov. (ȃ) star.
1. tožiti se, tožariti se: pravdati se s sosedom; pravdata se zaradi njive
2. prepirati se, prerekati se: o tem se ne bova pravdala; pravdala sta se, kdo je močnejši
● star. pravdati se za oslovo senco prepirati se za oslovo senco
Celotno geslo Frazemi
právdati se Frazemi s sestavino právdati se:
právdati se za ôslovo sénco
Celotno geslo Frazemi
prepír Frazemi s sestavino prepír:
prepír za ôslovo sénco
Število zadetkov: 27