Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
brúhniti, brȗhnem, vb. pf. 1) mit Gewalt herauswerfen, erbrechen; krvi b., Cig., Jan., M., C.; napačno besedo b. (aussprechen), Zora; osorno pogleda — ter bruhne (und brach in die Worte aus), LjZv.; — 2) hervorbrechen: kri bruhne iz rane, Št.; losbrechen: b. v koga, Kr.
SSKJ²
goníti gónim nedov. (ī ọ́)
1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: potok goni mlin in žago; goniti kolo, šivalni stroj / goniti kovaški meh / ekspr., z oslabljenim pomenom: celo dopoldne je gonil cepec mlatil; neutrudno je gonil vesla veslal / ekspr. veter je gonil oblake proti goram
// delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: neusmiljeno je gonil konja; nepreh.: vso pot je gonil; goniti proti domu / zdaj pa ti nekaj časa goni, pa bom jaz plužil / ekspr. goniti nasprotnika preganjati, zasledovati; beži, kot bi ga sršeni gonili; gonil ga je kot pes zajca
2. delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: goniti konje; goniti živino na pašo / ekspr. zvezanega so gonili skozi vas / ekspr. ves dan ga je vodnik gonil po mestu
3. ekspr. delati, povzročati, da mora biti kdo zelo aktiven: neprestano je gonil svoje delavce; z osorno besedo ga je gonil na delo; vsak večer so ga morali goniti spat; na polju so ga gonili kot psa / saj te ne gonimo v šolo, če nočeš
// poditi stran, odganjati: ostani, saj te nihče ne goni; brez usmiljenja so jo gonili iz hiše, od hiše
4. ekspr. kar naprej govoriti, ponavljati: venomer goni, da pojde sam po svetu / zmeraj goni (eno in) isto
● ekspr. samo to politiko goni se veliko, preveč ukvarja z njo; ekspr. še vedno goni svojo, svoje vztraja pri tem, kar je rekel; ekspr. vsako stvar je gonil do konca ni odnehal, popustil, dokler ni bila urejena, rešena; ekspr. goniti vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist
♦ glasb. goniti meh dovajati za delovanje orgel potrebni zrak; lov. pes goni zasleduje bežečo divjad
    goníti se 
    1. kazati nagnjenje za parjenje: krava, svinja se goni
    2. slabš. poditi se, divjati: otroci so se ves dan gonili po dvorišču / veter se je gonil preko pokrajine
    gonèč -éča -e:
    goneč konja, je prepeval
SSKJ²
odbrusíti2 in odbrúsiti -im dov. (ī ú)
pog., slabš. odgovoriti: jezno, osorno odbrusiti / to tebi nič mar, ji je odbrusil
Celotno geslo Kostelski
odbrusiti ► ȯdbˈrüːsėt -ėn dov.
Celotno geslo Frazemi
osát Frazemi s sestavino osát:
bíti kot osát, púst kot osát, trdožív kot osát
SSKJ²
osóren -rna -o prid., osórnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki kaže do ljudi neprijazen, odklonilen odnos, zlasti v govorjenju: osoren človek; do vseh je neprijazna, skoraj osorna; osorno dekle
// ki vsebuje, izraža tak odnos: odgovoril mu je z osornim glasom; ima osoren pogled; osorno govorjenje, vedenje
2. zastar. neprijeten, pust2: osoren kraj; osorno vreme / pihal je osoren veter mrzel
    osórno prisl.:
    osorno odgovoriti, reči; osorno pogledati
Pleteršnik
osǫ́rən, -rna, adj. rauh: o. kraj, C.; unfreundlich, schlimm, barsch, schroff; osorno gledati, govoriti; osoren človek = malobeseden č., Mik.
Pravopis
osórno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ́) ~ odgovoriti
Celotno geslo Frazemi
ôvca Frazemi s sestavino ôvca:
čŕna ôvca, gárjava ôvca, íti [za kóm] kot ôvca [za ôvnom], kot gárjava ôvca, [kot] izgubljêna ôvca, [kot] zablodéla ôvca, krótek kàkor ôvca, krótek kot ôvca, metljáva ôvca, sív kot ôvca
Prekmurski
ozúrno prisl. grobo, osorno: szo Luthera zopszüvali zoucsivoucsi ozúrno KOJ 1845, 65
SSKJ²
podlóžen1 -žna -o prid. (ọ́ ọ̄)
1. do odprave tlačanstva ki ima določene obveznosti do zemljiškega gospoda: podložni in svobodni kmetje / biti podložen graščaku, samostanu / podložno zemljišče zemljišče, s katerega obdelovanjem, izkoriščanjem so povezane določene obveznosti do zemljiškega gospoda
2. ekspr., navadno v povedni rabi podrejen: naše dežele so bile podložne Avstro-Ogrski / biti podložen svojemu vladarju / tudi človek je podložen zakonom narave
● knjiž. biti podložnega značaja podredljivega; sam.: osorno govoriti s svojimi podložnimi
Celotno geslo Sinonimni
podrejêni1 -ega m
kdor je v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahtevepojmovnik
SINONIMI:
ekspr. podanik, knj.izroč. podložni, knj.izroč. podrejenec, ekspr. podvrženec
Celotno geslo Sinonimni
povédati povém dov.
komu kaj o čem izražajoč misli z oblikovanjem besed, stavkov z govorilnimi organi narediti, da kdo kaj izve, se s čim seznani
SINONIMI:
ekspr. čivkniti, ekspr. črhniti, slabš. čvekniti, slabš. golsniti, ekspr. imenovati, slabš. izbevskati, ekspr. izbrusiti2, slabš. izčeljustati, ekspr. izdati1, knj.izroč. izgovoriti, ekspr. izpeti, star. izpovedati, ekspr. izpridigati, slabš. nadrdrati, ekspr. nadrobiti, slabš. nagobezdati, slabš. naklatiti, slabš. naklepati1, ekspr. namleti, ekspr. napeti2, star. napovedati, ekspr. odbrenkati, ekspr. odpridigati, slabš. počvekati, ekspr. poklepetati, zastar. pripovedati1, star. razpovedati, ekspr. reči, ekspr. referirati, pog. servirati, slabš. sklatiti, slabš. sklobasati, slabš. začvekati, slabš. zaklobasati, ekspr. zapeti2, star. žugniti
GLEJ ŠE SINONIM: izraziti2, reči
GLEJ ŠE: odgovoriti, ponoviti, gotovo3, paziti se, res2
SSKJ²
prerézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z rezanjem narediti dva dela: prerezati hlebec, palico; polo prerezati čez polovico; prerezati s škarjami, z nožem; po dolgem, prečno prerezati kaj; pren. krik prereže zrak
2. narediti rez po čem: prerezati kožo, papir; pri rezanju kruha je prerezal mizo; prerezati si dlan; prerezati si žile usmrtiti se, poskusiti se usmrtiti s prerezom žil / prerezati komu vrat
3. ekspr. ustaviti, prekiniti: oče je odločno prerezal prošnje otrok; osorno mu prereže ugovor / s tankim piskom je prerezal trušč / krik, žvižg prereže nočni mir; šolski zvonec nenadoma prereže tišino
● ekspr. potok nato prereže travnik in se izliva v reko preseka; ekspr. ptič je prerezal zrak hitro zletel skozi zrak; publ. po slavnostnem govoru je župan prerezal trak, vrvico s tem dejanjem je simbolično odprl kaj
    prerézan -a -o:
    prerezana vrv; strmina, prerezana s hudourniškimi grapami; prerezan hlebec kruha
    ♦     obrt. plašč je v pasu prerezan krojen tako, da je v pasu sešit
Celotno geslo Frazemi
trúplo Frazemi s sestavino trúplo:
hodíti prek(o) trúpel, íti prek(o) trúpel, samó prek(o) môjega trúpla
SSKJ²
vnánjost -i ž (ȃ)
zunanjost: njegova vnanjost je izdajala meščana; pod osorno vnanjostjo je skrival veliko občutljivost; pivci zanemarjene vnanjosti / soditi ljudi po vnanjosti / lepa vnanjost živali; vnanjost kamnin / ognil se je opisovanju obraza in drugih vnanjosti
SSKJ²
zabrusíti2 in zabrúsiti -im dov. (ī ú)
1. ekspr. vreči, zagnati: zabrusiti kamen v okno; šolsko torbo je zabrusil v kot
2. slabš. ostro, osorno reči, povedati: zabrusil mu je cel kup očitkov; zabrusil jim je, da se nikogar ne boji; nesramno, osorno zabrusiti / zabrusiti komu nazaj ostro, osorno odgovoriti
● slabš. v brk, obraz kaj zabrusiti komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje
Pravopis
zabrusíti2 in zabrúsiti -im dov.; drugo gl. brusiti2 (í/ȋ/ú ú) poud. kaj ~ kamen v okno |vreči, zagnati|; slabš. zabrusiti komu kaj ~ možu cel kup očitkov |ostro, osorno izreči|
Število zadetkov: 18