Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
glájt -a m (ȃ) nar. prostor pod ostrešjem skednja: slamo so zmetali na glajt
// žarg., obrt. tram ostrešja, ki drži, nosi spodnji del škarnikov; kapna lega
SSKJ
kápen -pna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kap m: kapna vrsta opeke
♦ grad. kapna lega tram ostrešja, ki drži, nosi spodnji del škarnikov
SSKJ
krítina in kritína -e ž (ȋ; í) material za pokrivanje ostrešja: dobra, slaba kritina / salonitna kritina / ekspr. rebra se kažejo izpod kritin
SSKJ
krížast -a -o prid. (í) 
  1. 1. ki ima obliko križa: okno s križasto mrežo; križasto tramovje ostrešja / meč s križastim držajem; križaste antene
  2. 2. raba peša ki ima večbarven vzorec v obliki pravokotno se križajočih črt, prog; karirast: križast telovnik; križasta volnena obleka; križasto blago / križast vzorec
    ♦     lov. križasto rogovje rogovje pri srnjaku, če sta sprednji in zadnji parožek v isti višini
SSKJ
léga1 -e ž (ẹ́) 
  1. 1. način, kako je kaj nameščeno glede na svojo daljšo os in določeno ravnino: veja se je znebila snega in se vrnila v prejšnjo lego; hraniti steklenice v ležeči legi; pokončna, vodoravna lega; lega dlačic na tkanini / mišice držijo lobanjo v potrebni legi / železniški signal je v legi Stoj
    // način, kako je kaj vodoravno nameščeno: spremenila je lego, ker ji je postalo neudobno; namestil se je v primerno lego; knjiž. levostranska lega v spanju / pri taki poškodbi je nujna lega na hrbtu, vznak
  2. 2. navadno s prilastkom kar izraža prostorski odnos česa do česa drugega: centralna lega trga; odročna lega vasi; otoška lega države; dominantna lega stavbe; medsebojna lega / določiti lego točke v ravnini; ugotoviti lego ladje, letala / lega organa v organizmu / učenci ugotavljajo geografsko lego krajev na zemljevidu geografsko širino in dolžino
  3. 3. s prilastkom, z oslabljenim pomenom kraj, prostor z značilnostmi, kot jih določa pridevnik: po sončnih legah je sneg že skopnel; v zavetni legi je toplo v zavetju; publ.: v višjih legah je zapadel sneg; v severnih zemljepisnih legah je življenje trdo v deželah, krajih na severu
    // imeti lego soba ima severno lego je obrnjena, usmerjena proti severu; kraj ima slikovito lego; njiva ima sončno lego je obrnjena, usmerjena proti soncu
    // nekatere vinogradniške lege niso več zasajene s trto za vinogradništvo primerna zemljišča
  4. 4. tram, na katerem kaj sloni, leži: lege pri mostičku so trhle; leseni pod na legah / hrastove lege
    // lesena podloga za sode v kleti: sesti na lego zraven soda; valiti sod na lege
  5. 5. muz., navadno s prilastkom območje ali del območja človeškega glasu, instrumenta: igrati violončelo v nizki legi; pevčev glas je v vseh legah izenačen / altovska, basovska lega / pevka ne more več zapeti tonov v visoki legi; pren., knjiž. čustvena lega pripovedi
    // položaj leve roke pri prijemih na godalih in brenkalih: violinska igra zahteva od levice menjavo leg / prva, sedma lega
  6. 6. star. plast: med posameznimi legami sadja je lesna volna
    ●     pog. avtomobil ima dobro lego na cesti ga ne zanaša na ovinkih, pri hitri vožnji; knjiž. v razburjenju je zašla v višjo lego začela govoriti z višjim glasom; knjiž. govoriti v nizki z nizkim, v tenorski legi z visokim glasom
    ♦     fiz. indiferentna lega ravnovesna lega, pri kateri ob premikanju telesa težišče ne spremeni svoje višine; labilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najvišji možni legi; ravnovesna lega v kateri telo vztraja, dokler ne nastopi nova zunanja sila; stabilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najnižji možni legi; grad. kapna lega tram ostrešja, ki drži, nosi spodnji del škarnikov; slemenska lega tram ostrešja, ki drži, nosi zgornji del škarnikov; vmesna lega tram ostrešja, ki drži, nosi srednji del škarnikov; lingv. lega jezika pri izgovoru; med. glavična lega ploda v maternici lega z glavo navzdol; strojn. mrtva lega pri kateri sta ojnica in ročica batnega stroja v eni črti; trg. lega deset pol papirja
SSKJ
lémez -a m (ẹ̑) 
  1. 1. knjiž. tram ostrešja, ki sega od slemena do kapa; škarnik, špirovec: streha se je udrla in ožgani lemezi štrlijo v zrak
  2. 2. žarg., pri dravskih splavarjih splavarsko veslo, splavarski drog: splavarji so se upirali v lemeze
SSKJ
opéka -e ž (ẹ̑) izdelek, navadno iz gline, za zidanje ali pokrivanje ostrešja: zidar potrebuje še sto opek; toča je razbila več opek
// ed. več takih izdelkov, taki izdelki: delati, žgati opeko; zidati z opeko; strehe so krite z opeko; tlak iz opeke; sušilnica za opeko; njegov obraz je bil rdeč kot opeka / cementna opeka; luknjičasta, votla, žlebasta opeka; polna opeka ki nima votlin, votlinic; slemenska, stropna, strešna, zidna opeka
♦ metal. kisla opeka obstojna v ognju; teh. magnezitna opeka iz žganega magnezita; šamotna opeka
SSKJ
ostréšje -a s (ẹ̑) 
  1. 1. nosilno ogrodje strehe: delati, postavljati, tesati ostrešje; prekrivati ostrešje; jekleno, leseno ostrešje; tramovi ostrešja
    ♦     arhit. ostrešje na čop s trikotno prirezanim koncem slemena pri dvokapni strehi
  2. 2. star. streha: hiša z razbitimi okni in razdrapanim ostrešjem; slamnato ostrešje
    ●     star. vrnil se je pod domače ostrešje domov
  3. 3. redko napušč, pristrešek: vedrili so pod ostrešjem; pod ostrešjem je visela koruza
SSKJ
ožgánost -i ž (á) stanje ožganega: ožganost ostrešja / stopnja ožganosti
SSKJ
povézati in povezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 
  1. 1. z vezanjem dati skupaj, združiti: povezati lase; povezati pisma s trakom; povezati smuči z jermeni / povezati sestavne dele ostrešja / pšenico je treba povezati v snope / povezati šopek z vezanjem narediti
    // narediti, da je kaj
    1. a) skupaj, združeno: povezati prostore; skušali so povezati ulice starega dela mesta / povezati bregova s pontonskim mostom; telefonsko povezati mestne četrti / s težavo je povezal nekaj misli; smiselno povezati trditve; pren. čustveno, notranje povezati
    2. b) z orodnikom v kaki zvezi, odvisnosti: povezati mesto z okolico / povezati znanost s prakso
  2. 2. nav. ekspr. narediti, da kdo sodeluje s kom, zlasti na političnem področju: takoj so ga povezali s člani komunistične partije; že pred vojno sem se povezal z njim / takoj sem se povezal
  3. 3. namestiti obvezo; obvezati: povezati glavo, roko / povezati ranjenca
    ●     ekspr. če ti ni všeč, poveži culo pojdi, odidi; pog. ne more povezati konca s koncem ne more se redno preživljati
    povézan -a -o: z njim sem bil dolgo povezan; povezana roka; bila je vsa povezana in krvava; skupine niso bile vojaško povezane; vretenca so gibljivo povezana
SSKJ
salonítka -e ž (ȋ) grad. salonitna plošča z dvema valoma za pokrivanje ostrešja: proizvodnja salonitk
SSKJ
sleménski tudi slémenski -a -o prid. (ẹ̑; ẹ́) nanašajoč se na sleme: primerna slemenska dolžina / slemensko gorovje
♦ alp. slemenska rez del, kjer se stikata boka slemena; grad. slemenska lega tram ostrešja, ki drži, nosi zgornji del škarnikov
SSKJ
stréšnik -a m (ẹ̑) ploščat izdelek različnih oblik, navadno iz žgane gline, za pokrivanje ostrešja: zamenjati manjkajoče strešnike z novimi; streha, pokrita z rdečimi strešniki / betonski, stekleni strešniki
SSKJ
stréšnja -e ž (ẹ̑) nar.  
  1. 1. tram ostrešja, ki drži, nosi spodnji del škarnikov; kapna lega: pritrditi vrv za strešnjo
  2. 2. prostor pod streho: kamra pod strešnjo
SSKJ
škárnik -a m (ȃ) grad. tram ostrešja, ki sega od slemena do kapa: od ostrešja so ostali samo ožgani škarniki; pribiti letve na škarnike
♦ zool. ptica ujeda rjave barve, z dolgim škarjastim repom, Milvus
SSKJ
špírovec in špérovec -vca m (í; ẹ́) tram ostrešja, ki sega od slemena do kapa: pribiti letve na špirovce; suhi, trhli špirovci
SSKJ
valovítka -e ž (ȋ) grad. večja salonitna plošča s petimi ali osmimi valovi za pokrivanje ostrešja: proizvodnja valovitk
SSKJ
vmésen -sna -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. ki je, leži vmes: vmesne črte; vmesne pregrade; tanke vmesne stene / izstopiti na vmesni postaji
  2. 2. ki je, traja med dvema časovnima točkama: vmesno obdobje
  3. 3. ki traja, poteka med prekinitvami kakega dejanja, stanja: vmesni postanki; vmesne otoplitve, razjasnitve
  4. 4. ki je glede na mogoči razpon med spodnjo in zgornjo mejo: vmesne številke konfekcije / vmesna velikost / vmesni barvni ton
    ●     vmesni izdelki izdelki, namenjeni za nadaljnjo predelavo
    ♦     agr. vmesni posevek posevek, ki je sejan obenem z glavnim posevkom in zori hkrati z njim; vmesni sadež rastline iste vrste, ki se posadijo med osnovno kulturo; avt. vmesni plin plin, ki se dodaja med prestavljanjem; biol. vmesni gostitelj organizem, v katerem preživi zajedavec določeno razvojno fazo; bot. vmesna rast rast ob ponovni delitvi celic na že oblikovanih organih; grad. vmesna lega tram ostrešja, ki drži, nosi srednji del škarnikov; lingv. vmesni stavek stavek v drugem stavku, s katerim je skladenjsko povezan; navt. vmesna jadra trikotna jadra, privezana na naponah pri velikih jadrnicah; pal. vmesni člen okamnina, ki povezuje evolucijsko manj popolne organizme z evolucijsko popolnejšimi; strojn. vmesni zobnik zobnik med gonilnim in gnanim zobnikom, ki ohranja enako smer vrtenja gonilne in gnane gredi; šah. vmesna poteza nepričakovana poteza, s katero igralec spremeni predvideni potek igre; šol. vmesna ocena; šport. vmesni čas rezultat pri hitrostnem športu, merjen na določenem mestu med potekom tekmovanja
Število zadetkov: 18