Zadetki iskanja
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
Izidor(us) -ra m osebno lastno ime Izidor: Poshlushaite kaj pravi S. Iſidorus im. ed. ǀ Kmet je bil Isydorus im. ed., inu vener je bil G: Bogu dopadezh ǀ Kir ſe prestrashi nad takorshno oſtro ſodbo Boshjo, de ſi lih pravizhno Iſidorus im. ed. Clarius, ter gori saupye ǀ Iſidorus im. ed. Paluſiota je sapiſſanu puſtil ǀ kir Isidorus im. ed. Clar: naſs opomina rekozh ǀ Isidorus im. ed. pishe od teh tiz Alcedines imenovanih ǀ velik ſvetnik je bil Sveti Jſidorus im. ed. ǀ je piſsanu puſtil Iſidor im. ed. ǀ kateru vſe S. Isidor im. ed. sklene ǀ beſſede S. Iſidora rod. ed., katere lepu ſemkaj ſe raimaio ǀ na mejſti hlapza en Angel je ſmejtal gvant, inu plajsh Vandergeſiluſu. En drugi na mejſti Paſterja je paſil vuole Iſidoru daj. ed. 1. Sv. Ízidor Sevíljski (pribl. 560–636), škof, cerkveni učitelj; → Izidorius 2. Sv. Ízidor (umrl 1150), kmet; → Hizidor(us) 3. → Klarius 4. → Peluziota
Svetokriški
Klarius m osebno lastno ime Klarij: Kir ſe prestrashi nad takorshno oſtro ſodbo Boshjo, de ſi lih pravizhno Iſidorus Clarius im. ed., ter gori saupye (II, 319) ǀ je shaloval Iſidorus Clarius im. ed., rekozh (V, 195) Ízidor Klárij, it. Isidoro Clario (16. stol.), škof v Folignu in teolog na tridentinskem koncilu
Svetokriški
oster -tra prid. 1. strog: de ſi lih je bil en oſter im. ed. m Pridigar ǀ jest ſe boijm mojga Gospuda, sakaj je ſilnu oster im. ed. m ǀ sledna lepota ie garda, sledna miloſt ie oſtra im. ed. ž ǀ na ſtolu Boshjm ne bò ta zhaſs ſydela miloſt, ampak ta oſtra im. ed. ž praviza Boshja ǀ Leta ſodba je bila gvishnu oſtra im. ed. ž ǀ mezh te oſtre rod. ed. ž pravize ǀ bodezhe ternje te oſtre rod. ed. ž pokure ǀ Sdaj enimu ostrimu daj. ed. m, inu tardimu oblastniku ǀ tej oſtri daj. ed. ž shtrajffingi boshy nebosh odshal ǀ Ta mezh kateri is vſt gre pomeni to oſtro tož. ed. ž pravizo ǀ S: Bernardus kadar je leto ostro tož. ed. ž rajtingo premiſhual ǀ ſe prestrashi nad takorshno oſtro or. ed. ž ſodbo Boshjo ǀ Kadar bi taku oſtri im. mn. m ſamy bily ſabo, Kakor ſte s' temy drugimy 2. hud: ta oſtra im. ed. ž ſima vashih dush je preshla ǀ dobra beſſeda dobru mejstu najde, huda beſſeda oſter tož. ed. m odguvor prajme ǀ s'oſtro or. ed. ž beſsedo s' hishe yh siſheneo 3. oster: is njegovih ust je shal en ojſter im. ed. m na obej strani rejshezh mezh ǀ shidane guante ſo savergli ostre tož. mn. ž inu bodezhe ſo oblekli
Svetokriški
pravičen -čna prid. pravičen: Brumen, inu pravizhen im. ed. m je bil ta stari Tobias ǀ Pravizhin im. ed. m, inu velik priatel Boshij je bil ta poterpeshlivi Iob ǀ leta Krajl je bil taku pravizen im. ed. m ǀ venim truplu na enkrat ſe najde ta pravizhni im. ed. m dol. Iacob, inu ta greshni Eſau ǀ Iest ò Pravizkni im. ed. m dol. Rihtar ſim sturila mojo dolshnust ǀ Kadar ta provizhni im. ed. m dol. Lot je nekaterim djal ǀ ta pravizhna im. ed. ž dusha je ena krajliza lepu zerana ǀ tvóje opravilu bo pravizhnu im. ed. s ǀ molitva tiga pravizhniga rod. ed. m rejshi mesta, deshele, inu ſvejt pred vſem tem kar je shkodliviga ǀ Oh ſrezha prevelika te pravizhne rod. ed. ž dushe ǀ od te pravizkne rod. ed. ž shtrajfinge Boshje ǀ ijshzhe ta hudobni shkoduat timu pravizhnimu daj. ed. m ǀ kadar tei pravizhni daj. ed. ž dushi je djal ǀ de bi njega pravizhni tož. ed. m dol. ſerd vtalashil ǀ Nema zhloviK ſam ſebe sa pravizhniga tož. ed. m ži. shtimati ǀ jnu vener je on ſe sa pravizgniga tož. ed. m ži. shtimal ǀ Vago je pravizhno tož. ed. ž imel, obeniga nej golufal ǀ zhe vy imate enu pravizhnu tož. ed. s dellu ǀ na tem pravizhnim mest. ed. m potu ǀ ſe prestrashi nad takorshno oſtro ſodbo Boshjo, de ſi lih pravizhno or. ed. ž ǀ S. Proculus, inu S. Maximus leta dua ſta bila dua pravizhna im. dv. m sidaria ǀ v'Cerkvi s'grèſhnih imamo pravizhni im. mn. m ratat ǀ per teh, ty brumni inu prauizhni im. mn. m nemajo meista ǀ zhakajo te pravizhne im. mn. ž dushe v' temnizah ǀ vſe vasha della, inu opravila ſo pravizhna im. mn. s ǀ ſo njega zhastili v'Pildah, inu figurah teh pravizhnih rod. mn. ǀ dushe teh pravizhneh rod. mn. katere is temniz ſo bile reishene ǀ O nesrezheni lon teh pravizhnyh rod. mn. ǀ v'Cerkvi s'grèſhnih imamo pravizhni ratat, inu nikar s'pravizhnih rod. mn. grèshni ǀ tem pravizhnim daj. mn. je bila nuzna ǀ Obhailu tem pravizhnem daj. mn. je vezhni leben ǀ nebodo sa pravizhne tož. mn. m, inu pametne ludij dershani ǀ v 'roki pak dershi sueisde de te pravinzhne tož. mn. m polona ǀ Jeſt ſim vſe skuſi pred mojmi ozhmy imel te pravizhne tož. mn. ž ſodbe Boshje ǀ jest imam veliku veſselje prebivat per te pravizhneh mest. mn. ǀ veſselje v'pravizhnih mest. mn. ǀ na ſodni dan bò s'temi pravizhnimi or. mn. poklizana ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal te hudobne, s' dobrimy, te greshne s'pravizhnimy or. mn. primer.> de bi she vſelej brumnishi, inu pravizhnishi im. ed. m nemogal ratat presež.> hozhe imeti te bogaboyezhe paſterje, te zhiſte Angele, to ner ſveteshi Divizo, tiga ner pravizhniſhiga tož. ed. m ži. Ioſepha
Svetokriški
premišljevati -ujem/-am nedov. premišljevati: mozhnu ta Goſpa, ſazhne premishlovati nedol. nje gardi greshni leben ǀ sazhne ſmert premishlovati nedol., ſe perstrashi ǀ enKrat sazhne premiſhlovati nedol. de ima vmreti ǀ Mashnik pride ga obyskat, ga sazhne opominat de bi imel premishluati nedol. Mysteria Divina ǀ s. Augustinus ſe je bil enkrat postavil premiſhluati nedol. to skriunust s. Troijce ǀ skriunusti Boshje premishlvati nedol. ǀ yh N: N: vabem premishluvati nedol. to zhudno muzh gnade S. Duhà ǀ Iest bi n'hotel de bi Nem. Nem. menili de ijh hozhem danas opominat premiſhlvati nedol. zhast, inu hualo teh Ceſarju ǀ Letu premislovati nedol. danas vaſſ puſtim ǀ tebi ò nezhista Pershona pustim premishluat nedol. ǀ jeh vabim danas premiſhluat nedol. to veliko zhast, inu hualo ǀ Angely ſo doli po shtengah hodili premishlovati namen. ǀ Zhe dalai premishlujem 1. ed., vezh premiſhlovati meni oſtane ǀ jeſt premishlviem 1. ed. ǀ tu so moy grehi, Katere ne gledam, ne premiſlujem 1. ed. ǀ Ti premiſhlovash 2. ed. grehe lete shene, inu na tuoje neſpumnish ǀ letukaj Naveſta premishluje 3. ed. dopelt lepoto Ieſuſavo ǀ gre v'Tempel premishluie 3. ed. ſvoj greshni, nevarni Leben ǀ Ta Nebeſhki Shenin na 4. poſtavi premiſhluje 3. ed. lepoto ſvoje Duhoune Neveste ǀ v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete 2. mn. ǀ Lety bogaboyezhi vednu letu premishluieio 3. mn. ǀ premishluimo vel. 1. mn. vednu nje nebesko lepoto na ſemli, inu vſe druge lepote posvetne sanizhuimo ǀ britko martro Odreshenika Chriſtusa Iesuſa premishluite vel. 2. mn. ǀ premiſhlovajte vel. 2. mn. taiſte vezhne troshte, katire Chriſtus vam je shal perpravit ǀ kadar to veliko nesrezheno Muzh Boshyo je premishloval del. ed. m S. Ioan. Cryſoſtomus ǀ kadar letu je premishlual del. ed. m ta Bogabojezhi ſalvianus ǀ Kadar bi ti ſam ſvoie grehe premiſhloval del. ed. m ǀ kadar to britko martro Chriſtuſa Ieſusa je premiſhlual del. ed. m ǀ Kadar pak ſim primishloval del. ed. m de vſe taiſte spishe G. Bug ym je dal ǀ rauen morja je prangal, inu naveliku leſsezhe rizhy je premisloval del. ed. m ǀ Kadar je leto ſapuvid premishluval del. ed. m ǀ kadar to veliko pregreho naſho je premiſhlval del. ed. m ǀ kadarkuli je primishlual del. ed. m de bo mogal od ſledne beſsede, miſli, inu djania rajtingo dati ǀ Takrat bo eniga sa drugem poklizal, inu v'bukve naſhe vejsti gledal, inu pushtob, sa pushtobom premiſluval del. ed. m ǀ kadar je leto ostro rajtingo premiſhual del. ed. m ǀ po tem kir ſim premishoval del. ed. m ta danashni S. Evangeli ǀ shteridesset lejt je premishlovala del. ed. ž ǀ shpegle je prozh poſtavila, inu je premiſhluvala del. ed. ž ǀ Zhe my dalaj Svetu Piſsmu bomo premishlovali del. mn. m ǀ Iest neshelim N: N: de bi vy danaſs premishluvali del. mn. m te skriune lastnusti S. Duhà ǀ My nihdar nej ſmo tiga premiſhluvali del. mn. m ǀ de bi molili, inu Nebeſhke rizhi premiſhluali del. mn. m
Svetokriški
slišajoč2 delež. slišeč: ſim ſe preſtrashil shlisheozh im. ed. m tvojo oſtro pravizhno ſodbo ǀ De od shaloſti vaſhe ſerze vam nepozhi, shlishejozh im. ed. s kulikajn hudiga s'shentvajnom Bogu ſte ſturili ǀ kateri shlisheozh im. mn. m to veliko Boshio modruſt ſe ſo zhudili
Svetokriški
sodba -e ž 1. sodba: ſodba im. ed. moja je vſhe zhes vaſs ſturiena ǀ kakor je vſhe bila sodba im. ed. ſturiena zhes nyh ǀ ta ſobda im. ed. je vſhe dolgu zhaſa ſturjena ǀ na dan ſvoje pravizhne ſodbe rod. ed. ǀ leta, katiri ſe ſerdj, inu jeſi zhes ſvojga blishniga je ſodbe rod. ed. dolshan ǀ je imela suoj andohtlivi folk rejshit od sodbe rod. ed. vezhnjga pogublejna ǀ vy bote ſideli, inu ony pred vamy bodo ſtali, inu vashi ſodbi daj. ed. bodò podverſſeni ǀ vſy bomo k'ſodbi daj. ed., inu k'rajtingi poklizani ǀ Vſtanite gori mertui, inu pridite h'ſodbi daj. ed. ǀ hozhe po pravizi ſodbo tož. ed. ſturiti ǀ sdai tudi jeſt boterdim sodbo tož. ed., katero Pater Alphons je zhes vas ſturil ǀ Timotheus Maſhnik, kateri v'prizho per tej Sodbi mest. ed. ſe je nashal ǀ ſe prestrashi nad takorshno oſtro ſodbo or. ed. Boshjo ǀ Sò naſhi Beſſedniki, kateri pred ſodbo or. ed. Boshjo sa naſs govorè ǀ zhudne ſo tvoje ſodbe im. mn. ǀ Zhudne, inu superne ſo bile lete duej ſodbe im. mn./dv. ǀ Sodbe im. mn., inu djaina Boshie ſo taku zudne ǀ on skuſi krivizhne ſodbe tož. mn. te vboge ludy je derl ǀ zhe nebote marali sa moje sodbe tož. mn., inu ſvete navuke ǀ Bug je viſſok inu neſgruntan v'ſvojh ſodbah mest. mn. ǀ ſo jo tepli shnyh krivizhnimy ſodbami or. mn. 2. odločitev: Oh kaj s' ena folsh ſodba im. ed. je leta, moy karsheniki, de v' dolini teh ſolſſ yszhete, inu shelite Krajlovati v' bogaſtui, v' zhaſti, inu v' lushtah? Oh nepametna ſodba im. ed. vasha! katiro nepametno ſodbo tož. ed. vasho ſvarj S. Auguſtinus, rekozh 3. mnenje: ali aku v'tej ſodbi mest. ed. nhozhemo falliti, taku imamo gledat na nyh djajne ǀ ner vezh takorshneh ſodb rod. mn. ſe sgodj sa volo ſauraſtva, sakaj kadar edn ſvoiga blishniga lubi, nebó taku hitru kaj hudiga od njega mislil, inu ſodil Pomena ‛sodba’ in ‛odločitev’ sta predvsem v zvezi božja sodba težko ločljiva.
Svetokriški
takoršen -šna zaim. takšen: en takorshen im. ed. m duor ſe more perglihat enimu zhebelskimu pannu ǀ Naſha Pomozhniza S. Margeta je bila en takershen im. ed. m ſrezhni kupz ǀ aku en gard zhlovek ſe noter gleda, inu takorshin im. ed. m ſe noter vidi ǀ je bila takorshna im. ed. ž lakota de shelod ſo mlejli, inu kruh vun delali ǀ ena takorshhna im. ed. ž bi po reſnizi Mashniku odgovorila ǀ takorshnu im. ed. s ſerze je kamenitvu, inu bodezhe ǀ Ah terdu, ſmerslu ſerze takorshniga rod. ed. m zhloveka ǀ nihdar takurshniga rod. ed. m shpota Zerkvam nej ſte ſturili ǀ takorshne rod. ed. ž nature so shene, pokashy shenkinge potezhe kamer hozhesh ǀ ijm nej bilu terbej takorsh ne rod. ed. ž nespodobne rezhi sturiti ǀ ſte takorshniga rod. ed. s tardiga ſerza, kakor Judesh Iskariot ǀ enimu takorshnimu daj. ed. m neuſmilenimu ſaurashniku sdash tuojga otroka, tuojo sheno, tuoiga mosha ǀ ſe reſerdè zhies njega, ter mu piſſejo en takorshen tož. ed. m lijſt ǀ leta ſa ſabor je bil en takershen tož. ed. m ſmrad puſtil ǀ enu cellu meſtu takorshniga tož. ed. m ži. nepokorniga ſynu ima ubyti ǀ ſi je bila spravila takorshno tož. ed. ž veliko doto ǀ Skuſi pohushajne ty greshni ludje v' takarshno tož. ed. ž boleſan ſo ga perpravili ǀ sa takershno tož. ed. ž lubesan Bug bo tebi malu lona, inu huale ǀ takorskno tož. ed. ž veliko shtrajfingo ſo ſi ſashlushili ǀ mene puſti tkorshno tož. ed. ž veliko martro terpeti ǀ je bil takorshnu tož. ed. s veliku shtimajne v' Rimi ſi sadubil ǀ ſim v' takorshnem mest. ed. m ſtanu de poſvejtna zhaſt nemore meni shkodovat ǀ ty slabi ludje ſe preſtrashio po takorshnim mest. ed. m poti bodezhem hodit ǀ ſe je v'takorshnem mest. ed. m reunem ſtanu nashal ǀ S. Duh ſvejtoua v' takorshni mest. ed. ž neuarnosti v' grob pojti ǀ videozh tu zartanu deteze v'takorshni daj. ed. ž revi ǀ bodò vtakorshni +mest. ed. ž vishi poshlushali ǀ My ſe v' takorshnim mest. ed. s vbushtui, inu lakoti najdemo ǀ Obari mene Bug s' takorshnem or. ed. m golufam tu ner manshi tovarshtvu imeti ǀ ſe prestrashi nad takorshno or. ed. ž oſtro ſodbo Boshjo ǀ s'takorshno or. ed. ž martro ſvojmu Goſpudu polona ǀ Gdu je bil s'takarshno or. ed. ž groſovitno ſmertio Nicanoro vumoril ǀ ſe bo prikasal s'takorshne or. ed. ž zhastjo v'oblakih ǀ gledaite tedaj de bodo is takorshnem or. ed. s ſerzam opraulene ǀ je shla k' martri s'takorshnem or. ed. s veſſeljam, kakor de bi shla na ohzet ǀ takorshni im. mn. m exempelni vam ſe neraimaio ǀ vejm, de v'tej Boshij veshiſe ne naideio takorshne im. mn. ž shene ǀ Ah kulikajn takorshneh rod. mn. Cainu ſe najde na ſvejtu ǀ veliku takorshnih rod. mn. norzou ſe najde ǀ gorie takorshnem daj. mn. nepokornem, inu puntarskam greshnikom ǀ takorshnim daj. mn. maihinu nuza boshio beſſedo poshlushat ǀ bi bulshi bilu sa takorshne tož. mn. m de bi nebilij karsheniki ǀ tokorshne tož. mn. m bo shtrajfal ǀ sakaj Shenin Nebeſki takorshne tož. mn. ž nepreshazene shenkinge oblubi ǀ de bi vy nozoi nebil ſpal, inu takorſhne tož. mn. ž ſaine nebil imel ǀ Syn Boshy, bo ene takurshne tož. mn. ž zhudne goſtarie perpravil ǀ naulesh yszhete takorshna tož. mn. s mozhna vina, de vaſſ opianio ǀ 50. lejt je v' takorshneh mest. mn. grehah shivil ǀ per takorshnih mest. mn. folsh Prerokoh ǀ fliſſnu ſe varvat pred takorshnimi or. mn. folsh Preroki
Število zadetkov: 8
Dostopnost