Kljub vašemu odgovoru glede sklanjanja imen vzpetin v povezavi s kategorijo živosti (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1241/kategorija-živosti-imena-vzpetin) prihaja do nestrinjanj/različnega sklanjanja (očitno smo različno razumeli objavljeno razlago), zato lepo prosim za jasen odgovor, ali je v javnih občilih ustrezno zapisati: grem na Sv. Lovrenc ali grem na Sv. Lovrenca.
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Kako je z ločili (natančneje vejicami) pri zapisu uganke Šviga švaga čez dva praga?
Na povezavi https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1926/pisanje-osebnih-imen-z-velikimi-črkami?loggedin dopuščatei pisanje osebnih imen v besedilih s samimi velikimi črkami, kar Slovenski pravopis tudi dopušča, saj natančno določa, da se same velike črke smejo uporabljati le pri poudarjanju besedil ali posameznih besed v njih.
"Besedilo" je po SSKJ "z določenimi besedami izražene misli" ali "iz besed sestoječi del v knjigi, publikaciji". Osebno ime na pisemski ovojnici, dopisu ali sodbi vsekakor ni z določenimi besedami izražena misel, niti ni iz besed sestoječi del v knjigi ali publikaciji.
Zanima me sledeče: Ali je pisanje osebnega imena (Ime Priimek) s samimi velikimi črkami (IME PRIIMEK) na pisemskih kuvertah dovoljeno?
Vem, da zapis osebnega imena s samimi velikimi črkami ni v skladu s pravopisom, a želim vašo potrditev.
Zanima me, zakaj se preganja oblika potrebno nedoločnik. V pravopisu nisem zasledila, da je prepovedana, saj nima ob sebi črnega krožca, ampak ima puščico v desno (»odsvetovano«). Kako torej brati te oznake (puščico, beseda v ležečem) in jih interpretirati? Je potem ta oblika vendarle dovoljena npr. v leposlovju?
SP 2001: potrébno povdk. (é) O tem se je ~ dogovarjati → se je treba dogovarjati
Že dlje časa iščem splošne in obširnejše smernice glede pisanja tega samostalnika z veliko ali malo začetnico v pomenu planeta, na katerem živimo. V priročnikih na Franu sem našla v Pravopisu pri zapisu Zemlja kvalifikator »zvezdosl.« in v SSKJ oznako "v astronomiji". Tudi ePravopis je bolj skop glede tega.
Na splošno me zanima, kako je z veliko začetnico v besedilih, ki niso namenjena strogo strokovnemu bralstvu. Pravzaprav se sprašujem, ali ne bi bilo morda najbolj priporočljivo ta samostalnik vedno (tudi v vsakdanjih in poljudnih besedilih) zapisovati z veliko začetnico, če je mišljen naš planet. S tem bi se preprečila morebitna dvoumnost nekaterih povedi.
Naj navedem nekaj primerov:
- Ali bo človek zemljo/Zemljo popolnoma uničil?
- Ali bo kdaj mir na zemlji/Zemlji?
- Ris je bil označen za najbolj ogroženo vrsto mačk na zemlji/Zemlji.
- Poleg onesnaževanja zemlje/Zemlje pa alarmantno narašča tudi izčrpavanje naravnih virov.
- Ali si lahko predstavljate življenje na zemlji/Zemlji brez sončne svetlobe?
- Pravi, da sem jaz njegov angel na zemlji/Zemlji, mama pa na nebu.
- Ponoči je na nebu toliko zvezd kot na zemlji/Zemlji mravelj.
- Zdi se, da danes noben kraj na zemlji/Zemlji ni več dovolj odročen ali izoliran, da bi se lahko skril pred Googlovimi kamerami.
Zanima me slovenski prevod za oxymoron. Ali kar poslovenim angleško besedo v oksimoron ali bi bil primernejši kateri drugi izraz?
Oxymoron je angleški izraz, samostalnik, za besedne zveze, katerih se dve besedi, ki sta v konjunkciji, zdita neskladni ali protislovni (kontradiktorni). Izvirno je beseda iz grščine oxumōron, iz oxus (angl. Sharp) 'ostro, točno' mōros (angl. Foolish) 'nespametno'.