Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
apatȋja -e ž
Pravopis
blazíran -a -o; bolj ~ (ȋ) poud. |otopel, brezčuten|
blazíranost -i ž, pojm. (ȋ) poud. |otopelost, brezčutnost|
SSKJ²
brezčústven -a -o prid. (ȗ)
ki je brez čustev: brezčustven in hladen človek / brezčustvena otopelost
Celotno geslo Sinonimni
brezčútno nač. prisl.
izraža, da se v dejanju, stanju kaže duševna otopelost, brezvoljnost
SINONIMI:
Celotno geslo eSSKJ
brêzno brêzna samostalnik srednjega spola [brêzno]
    1. zelo globoka jama s strmimi stenami
    2. ekspresivno velika globina
    3. ekspresivno kar onemogoča sodelovanje, razumevanje med različnima stranema
    4. ekspresivno velika mera česa slabega, neugodnega, neželenega
      4.1. ekspresivno zelo slabo, neugodno, težavno stanje
ETIMOLOGIJA: iz ↑brez + ↑dno < pslov. *bezdъnъ, prvotno ‛brezdanji’, tako kot cslov. bezdъna, bezdъnije, hrv., srb. bèzdan, rus. bézdna, stčeš. bezden, bezdna - več ...
SSKJ²
čústven -a -o prid. (ȗ)
1. nanašajoč se na čustvo: slabi čustveni odnosi v družini; čustvena navezanost na starše; čustvene motnje pri otroku; čustvena napetost, otopelost, prizadetost, zanesenost / upodabljanje človekovega čustvenega življenja
2. ki ga hitro obvladajo čustva: zelo ga je pretreslo, čeprav ni bil čustven človek; vesela, zelo čustvena ženska
3. ki vsebuje, izraža čustva: pel je neko staro čustveno pesem; čustvena recitacija
♦ lit. čustvena lirika
    čústveno prisl.:
    govoril je razvneto in čustveno; čustveno neuravnovešen, razgiban človek; čustveno obarvan opis
Celotno geslo eSSKJ
depresíja depresíje samostalnik ženskega spola [depresíja]
    1. duševna motnja, za katero so značilni dolgotrajna izrazita potrtost, otopelost, nizko samovrednotenje, pomanjkanje notranjih spodbud
    2. slabo duševno počutje, razpoloženje
    3. iz geografije del kopnega, ki leži nižje od morske gladine
    4. iz ekonomije obdobje večjega in dalj časa trajajočega upadanja gospodarske aktivnosti, ki nastopi po krizi
    5. iz meteorologije območje nizkega zračnega tlaka
STALNE ZVEZE: manična depresija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Depression, frc. dépression iz lat. depressiō ‛tlačenje, pogrezanje, potopitev’ iz dēprimere ‛tlačiti, pogrezati, potopiti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
depresíven depresívna depresívno pridevnik [depresívən]
    3. ki se duševno slabo počuti
      3.1. ki kaže, izraža tako počutje
      3.2. ki vzbuja, povzroča tako počutje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. depressiv iz frc. dépressif, glej ↑depresija
SSKJ²
dremôtičen in dremótičen -čna -o prid. (ó; ọ̄)
1. nanašajoč se na dremotico: bil je še ves dremotičen / dremotična otopelost
2. zastar. mračen, temačen: dremotične sence
SSKJ²
lenívost -i ž (í)
stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost: lenivost ga prevzema / upor zoper duhovno otopelost in moralno lenivost
♦ med. lenivost črevesja
SSKJ²
letargíja -e ž (ȋ)
knjiž. duševna otopelost, nedejavnost, mrtvilo: povsod je vladala letargija; vdajati se letargiji; izkopati se iz letargije; zbuditi koga iz letargije
♦ med. bolezenska zaspanost
Pravopis
letargíja -e ž, pojm. (ȋ) duševna otopelost, nedejavnost
SSKJ²
mrtvíca -e ž (í)
1. knjiž. duševna otopelost, nedejavnost, mrtvilo: ljudje so se vdajali mrtvici; zbuditi koga iz mrtvice
// neobčutljivost, brezčutnost: mrtvica roke / premrlo telo in ude je prevzela mrtvica
// med. bolezenska zaspanost: bil je v mrtvici; nastopanje mrtvice pri možganskem vnetju
2. čeb. mrtva čebela v panju, zlasti pri prezimovanju, zastrupitvi, zadušitvi: delavke odstranijo mrtvice; število mrtvic se je povečalo
3. agr. spodnja plast zemlje brez humusa in živih organizmov: ločiti pri izkopavanju plodno zemljo in mrtvico / dati v posodo pri sajenju nekaj živice in nekaj mrtvice
4. struga ali rokav reke s stoječo vodo: loviti ribe v mrtvicah; navesti morebitna imena mrtvic in mlak
Pravopis
mrtvíca -e ž, pojm. (í) neobč. otopelost, neobčutljvost: vdati se ~i; snov. prekopavati ~o |prst|; števn. |mrtva čebela; mrtvi rečni rokav|
SSKJ²
mrtvíčnost -i ž (ī)
1. knjiž. duševna otopelost, ravnodušnost, nedejavnost: dvigniti se iz zagrenjene mrtvičnosti; mrtvičnost družbe
2. med. neobčutljivost, brezčutnost: zastrupitev je poleg mrtvičnosti povzročila še bljuvanje
Pravopis
otopèl -éla -o in otopél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) čustveno ~ človek; otopel za kaj biti ~ ~ lepoto
otopélost -i ž, pojm. (ẹ́)
Celotno geslo eSSKJ
otopélost otopélosti samostalnik ženskega spola [otopélost]
    1. stanje koga, da je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj
    2. stanje, ko kaj postane slabo odzivno, manj učinkovito
ETIMOLOGIJA: ↑otopel
SSKJ²
otopélost -i ž (ẹ́)
stanje otopelega človeka: polastila se ga je otopelost; njegov prihod jo je zdramil iz otopelosti / čustvena, duševna otopelost
Celotno geslo Sinonimni
otopélost -i ž
stanje človeka, ki je brez volje, zanimanja za kajpojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE: stanje
SSKJ²
pobítost -i ž (ȋ)
stanje pobitega človeka: obšla ga je pobitost; zapadel je v duševno otopelost in pobitost / moralna pobitost
Število zadetkov: 24