Zadetki iskanja
blazíranost -i ž, pojm. (ȋ) poud. |otopelost, brezčutnost|
ki je brez čustev: brezčustven in hladen človek / brezčustvena otopelost
- 1. zelo globoka jama s strmimi stenami
- 2. ekspresivno velika globina
- 3. ekspresivno kar onemogoča sodelovanje, razumevanje med različnima stranema
- 4. ekspresivno velika mera česa slabega, neugodnega, neželenega
- 4.1. ekspresivno zelo slabo, neugodno, težavno stanje
1. nanašajoč se na čustvo: slabi čustveni odnosi v družini; čustvena navezanost na starše; čustvene motnje pri otroku; čustvena napetost, otopelost, prizadetost, zanesenost / upodabljanje človekovega čustvenega življenja
2. ki ga hitro obvladajo čustva: zelo ga je pretreslo, čeprav ni bil čustven človek; vesela, zelo čustvena ženska
3. ki vsebuje, izraža čustva: pel je neko staro čustveno pesem; čustvena recitacija
♦ lit. čustvena lirika
- čústveno prisl.:
govoril je razvneto in čustveno; čustveno neuravnovešen, razgiban človek; čustveno obarvan opis
- 1. duševna motnja, za katero so značilni dolgotrajna izrazita potrtost, otopelost, nizko samovrednotenje, pomanjkanje notranjih spodbud
- 2. slabo duševno počutje, razpoloženje
- 3. iz geografije del kopnega, ki leži nižje od morske gladine
- 4. iz ekonomije obdobje večjega in dalj časa trajajočega upadanja gospodarske aktivnosti, ki nastopi po krizi
- 5. iz meteorologije območje nizkega zračnega tlaka
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Depression, frc. dépression iz lat. depressiō ‛tlačenje, pogrezanje, potopitev’ iz dēprimere ‛tlačiti, pogrezati, potopiti’ - več ...
- 1. ki ima depresijo, kaže znake depresije 1.
- 2. v obliki depresivni ki je v zvezi z depresijo 1.
- 4. kot samostalnik v obliki depresivni, depresivna kdor ima depresijo 1.; SINONIMI: manj formalno depresivec
1. nanašajoč se na dremotico: bil je še ves dremotičen / dremotična otopelost
2. zastar. mračen, temačen: dremotične sence
knjiž. duševna otopelost, nedejavnost, mrtvilo: povsod je vladala letargija; vdajati se letargiji; izkopati se iz letargije; zbuditi koga iz letargije
♦ med. bolezenska zaspanost
1. knjiž. duševna otopelost, nedejavnost, mrtvilo: ljudje so se vdajali mrtvici; zbuditi koga iz mrtvice
// neobčutljivost, brezčutnost: mrtvica roke / premrlo telo in ude je prevzela mrtvica
// med. bolezenska zaspanost: bil je v mrtvici; nastopanje mrtvice pri možganskem vnetju
2. čeb. mrtva čebela v panju, zlasti pri prezimovanju, zastrupitvi, zadušitvi: delavke odstranijo mrtvice; število mrtvic se je povečalo
3. agr. spodnja plast zemlje brez humusa in živih organizmov: ločiti pri izkopavanju plodno zemljo in mrtvico / dati v posodo pri sajenju nekaj živice in nekaj mrtvice
4. struga ali rokav reke s stoječo vodo: loviti ribe v mrtvicah; navesti morebitna imena mrtvic in mlak
1. knjiž. duševna otopelost, ravnodušnost, nedejavnost: dvigniti se iz zagrenjene mrtvičnosti; mrtvičnost družbe
2. med. neobčutljivost, brezčutnost: zastrupitev je poleg mrtvičnosti povzročila še bljuvanje
otopélost -i ž, pojm. (ẹ́)
stanje otopelega človeka: polastila se ga je otopelost; njegov prihod jo je zdramil iz otopelosti / čustvena, duševna otopelost
stanje pobitega človeka: obšla ga je pobitost; zapadel je v duševno otopelost in pobitost / moralna pobitost
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »