Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
beločenáras -a m beljakovina: csiszti otrôbi, vnogo zdr'zavávo z-belocsenárasza, méoke AIP 1876, br. 3, 6
Pleteršnik
grápav, adj. rauh, Cig., Jan., C.; grapav kakor z otrobi potresen, Pohl. (Km.); — schwammig (o repi), SlGor.-C.; — prim. grampav.
Celotno geslo Kostelski
meča ► ˈmeːča -e ž
Svetokriški
megla -e ž megla: Vſe kar je na ſvejti je enu nizh, ena ſenza, en dem, ena megla im. ed. ǀ kaj s' ena velika temna magla im. ed. je bila suetlobo moyh ozhy sakrila ǀ Salamon lete pergliha oblakam, inu megli daj. ed., katere hitru ſgineio ǀ v' ſpumladi poshlem hudo meglo tož. ed., de moko v' otrobi preberne
Celotno geslo Etimološki
mekína -e ž
Pleteršnik
mę̑t 1., -ȋ, f. otrobi, slabo žito ali moka, sploh vse, kar se meša v oblojo, da je boljša, Jan., C., Ip.-Erj. (Torb.), Celjska ok.
Celotno geslo eSSKJ
móka móke samostalnik ženskega spola [móka]
    1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil
      1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
    2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
SSKJ²
oblóda -e ž (ọ̑)
1. agr. otrobi, zmlet ječmen, koruza kot dodatek, primes krmi: nasuti, zamešati oblodo / ječmenova, ovsena obloda / mleti za oblodo
2. zastar. slaba pijača: te oblode nočem piti
Celotno geslo Sinonimni
oblóda -e ž
agr. otrobi, zmleti ječmen, koruza kot dodatek, primes krmi
SINONIMI:
nar. oblodva, nar. obloja, nar. zamet2
GLEJ ŠE SINONIM: brozga, brozga
SSKJ²
oblodíti in oblóditi -im dov. (ī ọ́)
agr. dodati, primešati oblodo: obloditi krmo
    oblójen in oblóden -a -o:
    z otrobi oblojena krma
Vorenc
očinek m, F3, appluda, -ae, pléve, oprémki, ozhinki, podreſhetina, otrobi; purgamen, -nis, vel purgamentum, -ti, ſmety ṡmetanîe, ozhinki; quisquiliae, -arum, pleive, premki, ozhinki, pomie, liſtje, inu kar nyzh ne vela
Vorenc
opremki m mn., appluda, -ae, pléve, oprémki, ozhinki, podreſhetina, otrobi
SSKJ²
otrób -a m (ọ̑) nav. mn.
1. z mletjem odstranjeni ovojni del semena pšenice, rži: krmiti z otrobi; moka in otrobi / pšenični otrobi
2. ekspr. vsebinsko prazno govorjenje, pisanje: nimam časa prebirati teh otrobov
● ekspr. otrobe vezati vsebinsko prazno govoriti
♦ kozm. mandeljnovi otrobi zdrobljena mandeljnova jedrca, iz katerih je iztisnjeno olje, za nego kože
Pravopis
otróbi -ov m mn. (ọ̑) snov. krmiti z ~i; pojm., poud. |vsebinsko prazno govorjenje, pisanje|
Celotno geslo Sinonimni
otróbi -ov m mn.
z mletjem odstranjeni ovojni del semena pšenice, ržipojmovnik
SINONIMI:
nar. poseje
GLEJ ŠE: govoriti
Celotno geslo Frazemi
otróbi Frazemi s sestavino otróbi:
otróbe vézati
Celotno geslo Etimološki
otrọ̑bi -ov m mn.
Pleteršnik
otrǫ̑bi, m. pl. die Kleien; govoriti kakor bi otrobe vezal, otrobe vezati, unzusammenhängendes Zeug reden, Mur., Cig., nk.; (otrǫ̑bi, f. pl., Valj. [Rad], Svet. [Rok.], LjZv., Dol.).
Celotno geslo Pohlin
otrobi [otrọ̑bi] množinski samostalnik moškega spola

otrobi

PRIMERJAJ: pleva, premek

Celotno geslo Hipolit
otrobi (otrobi, otrobji) samostalnik ženskega spola
Število zadetkov: 49