Zadetki iskanja
Prosim, če mi lahko pomagate najti slovenski izraz za generacijo, imenovano baby boom . Demografski termin prihaja iz ameriškega okolja in označuje generacijo, rojeno v obdobju gospodarskega napredka po drugi svetovni vojni. V znanstvenih člankih se ponavlja omenjeni izraz, tudi v prevodih v slovenščino. Kako je pravilno?
Zanima me, kako prevesti poimenovanje terapevtskega modela, ki se je v ZDA uveljavil pod imenom integrated play group . Otrokom z avtizmom omogoča usmerjeno igro z omejenim številom razvojno normativnih sovrstnikov ob podpori usposobljene odrasle osebe. Zanima me, kakšen bi bil najbolj ustrezen prevod v slovenščino: integrirana igralna skupina , integrativna igralna skupina ali integracijska igralna skupina . Za nasvet vam bom zelo hvaležna, saj si sama ne znam odgovoriti.
Zanima me, kako ustrezno poimenovati izbirne dejavnosti za otroke, ki lahko potekajo v šoli ali pa izven nje. V medijih se pojavljajo termini šolska dejavnost , obšolska dejavnost in izvenšolska dejavnost . Po mojem mnenju je šolska dejavnost tista, ki jo organizira šola, obšolska dejavnost je dejavnost, ki jo izvajajo zunanji izvajalci na šoli, in izvenšolska dejavnost je tista, ki poteka izven šole in pri kateri se mešajo učenci različnih šol. Ali so našteta poimenovanja ustrezna?
Pripravljam novo obliko izobraževanja na področju kinologije, v okviru katerega se bodo izobraževali posamezniki, ki bodo specialisti za vzgojo psov. To bo predstopnja kinoloških inštruktorjev , ki se ukvarjajo s šolanjem psov. Prosila bi vas za nasvet, kako naj poimenujem naziv, ki ga bo pridobil posameznik po uspešno opravljenem tovrstnem izobraževanju. Razmišljala sem o nazivu kinološki vzgojitelj , a se mi ne zdi najustreznejši, ker spominja na vzgojo otrok. Mogoče bi raje uvedli naziv kinološki edukator . Tudi v drugih jezikih namreč uporabljajo izraz edukator . Kakšno poimenovanje naziva bi bilo po vašem mnenju najustreznejše?
Zanima me, kako slovenska psihološka stroka prevaja termin cognitive dissonance , ki označuje pojav, ko ima oseba dve ali več nasprotujočih si prepričanj, idej ali vrednot, zaradi česar doživi psihološki stres. Sicer se mi zdi, da je v psiholoških krogih že uveljavljen kakšen primeren prevod, morda celo kognitivna disonanca .
Pri delu uporabljamo veliko literature v angleškem jeziku, zato bi potrebovali ustrezno slovensko poimenovanje za angleški pridevnik child-centered , ki je sestavina različnih terminov, npr. child-centered approach , child-centered education , child-centered parenting , vsi pa označujejo dajanje prednosti potrebam in interesom otroka. Kakšen je vaš predlog ustreznega poimenovanja v slovenščini?
Zanima me, kateri bi bil najustreznejši slovenski ustreznik za angleški termin unmet needs , s katerim poimenujemo potrebe bolnika, ki v zdravstvenem sistemu ne dobiva primerne obravnave, da bi bila njegova potreba rešena oz. vsaj obravnavana. Slovenski predlogi so nezadovoljene potrebe bolnikov , nesrečane potrebe , spregledane potrebe , prezrte potrebe . Kateri termin bi bil po vašem mnenju najprimernejši?
Zanima nas, kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin social distancing , ki označuje celoto ukrepov, ki jih sprejmejo pristojne osebe, da se ustavi oz. upočasni širjenje močno nalezljive bolezni. Pogovarjali smo se o različnih slovenskih poimenovanjih – razstikanju , socialnem distanciranju , družbenem oddaljevanju, omejevanju socialnih stikov in omejevanju družbenih stikov .
Pri pisanju članka sem med literaturo uvrstila tudi članek Jacka Zipesa Childism and the Grimms' Fairy Tales or How We have Happily Rationalized Child Abuse through Storytelling , v katerem uporabi angleški termin childism , ki označuje predsodke do otrok kot starostne skupine, kar je primerljivo s starizmom, rasizmom, seksizmom in povzroča ravnanje z otroki, kjer se izkazuje premoč odrasle osebe nad šibkejšim otrokom. Razmišljala sem o poimenovanju otrokizem . Posvetovala sem se tudi s kolegico anglistko, vendar nisva prepričani, da je poimenovanje primerno. Vljudno prosim za nasvet.
Zanima me slovenski ustreznik za termin child user , ki se uporablja v novem predlogu uredbe o boju proti spolni zlorabi otrok in označuje mladoletno osebo, ki uporablja storitve informacijske družbe ter zaradi svoje starosti potrebuje dodatno zaščito. Pojavlja se slovenski termin otroški uporabnik , vendar nekateri menijo, da poimenovanje ni dovolj natančno, saj bi lahko to označevalo tudi osebo, ki »uporablja« otroke, zato predlagajo otrok uporabnik . Kakšno je vaše mnenje?
Zanima nas, kateri slovenski termin bi lahko uporabili za angleški termin underreported violence , ki označuje pojav, da je v družbi nasilja več, kot ga kažejo uradne prijave organom pregona in njihove uradne statistike.
Zanima me, kateri slovenski termini ustrezajo angleškim terminom problem-based teaching , problem-based learning , research-based teaching in research-based learning . V rabi se pojavljajo naslednja slovenska poimenovanja: problemsko poučevanje , problemsko učenje , raziskovalno poučevanje in raziskovalno učenje . Angleški termin problem-based learning označuje pristop, pri katerem se učence spodbuja k samostojnemu iskanju rešitev na predstavljen problem. Angleški termin problem-based teaching pa poimenuje poučevanje v okviru tega pristopa. Angleški termin research-based learning označuje pristop, zasnovan na znanstveni metodi raziskovanja. Angleški termin research-based teaching pa poimenuje poučevanje v okviru tega pristopa.
Pri prevajanju knjige o cepivih imam problem s prevajanjem italijanskega pridevnika antivaccinista oz. angleških pridevnikov anti-vax in no-vax , ki se v slovenščino pogosto prevajajo s pridevnikom proticepilski , npr. v zvezah proticepilsko gibanje 'gibanje, ki nasprotuje (obveznemu) cepljenju', proticepilski starši 'starši, ki nasprotujejo (obveznemu) cepljenju'. Zanima me, ali je pridevnik proticepilski ustrezen ali je morda primernejši pridevnik antivakcionistični . Med drugim sem zasledila tudi pridevnik cepilen . Kaj priporočate?
Zanima me, ali obstaja slovenski ustreznik za angleški termin (baby) handling , ki označuje tehnike, s katerimi se dojenčka npr. pravilno dviga, polaga, pestuje, se mu menjava plenico. Doslej sem zasledila le termin handling , prevod rokovanje pa se mi zdi nekoliko nenavaden.
V strokovni literaturi se za angleški termin wordless picturebook pojavlja več slovenskih ustreznikov, in sicer slikanica brez besed , slikanica brez besedila , nema slikanica , nebesedna slikanica , brezbesedna slikanica , nema knjiga , tiha knjiga , vse pa skušajo enoumno označiti slikanico, namenjeno otrokom, v kateri ni klasičnega besedila, zapisanega s črkami, temveč vsebuje najrazličnejše likovne elemente. Prosim za nasvet, kateri termin je najprimernejši.
Zanima nas, kateri slovenski termin bi lahko uporabili za angleški termin grooming . Termin označuje pojav, ko nekdo z otrokom namenoma zgradi spletno (ali realno) zvezo in ga nato preslepi, da bi ga prisilil v seksualno dejanje. Nismo zasledili, da bi se v slovenščino prevajal, ampak se uporablja kar angleški termin.
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin physical fitness , ki označuje stanje dobrega telesnega počutja ter sposobnost opravljati športne in druge telesne dejavnosti. Po mnenju strokovnjakov so izrazi kondicija , telesna pripravljenost in gibalne sposobnosti že zasedeni, zato predlagajo izraz gibalni fitnes . Kaj menite o tem izrazu oz. kaj predlagate?
Za poseben pristop pri obravnavi oseb z izkušnjo travme, ki temelji na razumevanju travme, se v angleščini uporablja termin trauma-informed practice . Pri tem je pomembno, da si osebe, ki nudijo pomoč, prizadevajo v celoti razumeti posameznika in njegove okoliščine, saj se zavedajo, da travma vpliva na posameznikov občutek o sebi, o drugih in na njegova prepričanja o svetu, torej na njegov nevrološki, biološki, psihološki in socialni razvoj. V slovenščini se za opisani pristop uporabljajo predvsem dolga opisna poimenovanja, npr. pristop, ki upošteva spoznanja o travmi ; pristop, ki temelji na razumevanju travme . Kateri termin bi nam svetovali v slovenščini?
Perry Nodelman v knjigi The Pleasures of Children´s Literature (1992) opisuje pozitivna občutja, ki jih posameznik razvija ob branju literature in ob tem ne izključuje kritičnega branja. Zanima me, katero slovensko poimenovanje je primernejše: užitki branja ali veselje do branja .
Prosimo vas za mnenje glede slovenskega ustreznika za angleški termin inclusiveness , ki označuje prakso vključevanja npr. oseb s telesnimi motnjami, motnjami v duševnem razvoju, pripadnikov manjšinskih skupin, ki bi bili sicer izključeni ali marginalizirani, v skupnost. Fran pridevnik inkluziven razlaga kot 'ki vključuje, upošteva različne poglede, mnenja, vidike', izvira pa iz inkluzivne pedagogike. Sprašujemo se, ali je prenos termina inkluzivnost iz stroke na druga področja upravičen. Za pojem se sicer uporabljata tudi poimenovanji vključujočnost in vključevalnost .
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »