Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
óvəs (dodatek k slovarju), dodaj na koncu: — gen. ovsà, Cv.
Prekmurski
òves òvsa m oves: Avena Oveſz KMS 1780, A9; Zab; ovesz KOJ 1833, 183; Szilji cena, ovesz 2 rh. AI 1875, br. 2, 8; ovsza cêna 2 frt. 50 kr. AI 1875, kaz. br. 8
Celotno geslo Pohlin
oves [óvǝs] samostalnik moškega spola

rastlina oves, LATINSKO: Avena sativa, ali njena užitna semena

Svetokriški
oves -vsa m oves: oni li mislio, de ſvojm kojnom ouſſa rod. ed. nepermanka (V, 419)
Pleteršnik
ǫ́vsək, ovska, m. dem. oves; ječmenasti o., die Gerstentrespe, Cig.
Pleteršnik
ovsę́nka, f. 1) neka hruška, Mariborska ok., Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.); die Haferbirne, Cig.; — neko jabolko, C., Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — 2) oves s pšenico pomešan, Gor.
Pleteršnik
ovsíka, f. = črni oves, der Rauhhafer, Cig.
Pleteršnik
ovsína, f. oves z ržjo zmešan, Gor.-DSv.
Vorenc
ovus gl. oves 
Pleteršnik
ozȋməc, -mca, m. 1) die Winterfrucht: ječmen o., die Wintergerste, Cig.; = šestovrstni ječmen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); oves o., der Winterhafer, Cig.; lan o., lan, ki je jeseni vsejan, Lašče-Levst.; der Winterflachs, Cig., Jan., C., Mik., Svet. (Rok.), Notr.; luk o., Mik.; — der Winterapfel, Jan.; ozimci, das Winterobst, Cig.; — 2) das im Winter geborene Junge, C.; pos. jare, ki se je rodilo po zimi, Bolc-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
ozòb, -zǫ́ba, m. = zob f., oves, C.
Pleteršnik
pláti 1., pǫ́ljem, vb. impf. 1) in wallende, wogende Bewegung versetzen: p. vodo, auf die Wasserfläche schlagend schöpfen, vzhŠt.-Vest.; p. vodo z roko, s korcem; vodo iz čolna p. s polom, Mik.; — wogen machen: razburjeno morje polje v pristanišče dolge in globoke valove, LjZv.; p. se, wogen: voda se polje, das Wasser wogt, Mik.; plalo se je morje neredno gori in doli, LjZv.; kri se polje po telesu, Cig.; — p. se, plätschern, Jan.; vino se polje pri vožnji po sodu, če ni poln, SlGor.; — plati s plaščem, mit dem Mantel wächeln, C.; — 2) schwingen: durch Schwingen reinigen, auswannen; žito, oves p. v plalnih nečkah, v plalnicah; — testo v krnici p., den Brotteig in der Holzschüssel schwingen, um ihm die gehörige Form zu geben, vzhŠt.-C.; — 3) in wallender Bewegung sein, wogen: morje polje, Z.; prsi nemirno poljejo, Mik., Zv.; od jeze vse po meni polje, Z.; vedela je, kaj mu v mladem srcu polje, Erj. (Izb. sp.); po konju polje, das Pferd ist dämpfig, Z.; — plätschern: voda, dež polje, vzhŠt.-Vest.; wehen: sapa po otroku polje, vzhŠt.-Vest.; qualmen: dim polje, Cig.; lodern: plamen polje, C.; flattern: ptič s perotmi polje, vzhŠt.-Vest.; zastave poljejo, ZgD.; — koren: pol-, Mik. (Et.).
Pleteršnik
pozóbati, -zǫ́bljem, vb. pf. aufpicken, (Beeren) aufessen; kokoši so zrnje pozobale; dva grozda, peščico črešenj sem pozobal; — konj je ves oves pozobal.
Pleteršnik
pribíbati, -am, vb. pf. langsam kommen, Z.; do Trsta p., Bes.; — langsam hervorkommen: oves je iz zemlje pribibal, Z.
Pleteršnik
strgáča 2., f., nam. ostrgača, ostrogača, (rakla z vejami na pol okleščenimi, na kateri se suši seno ali detelja) Tolm.-Erj. (Torb.); oves je bil v nizke strgače obložen, Bes.
Pleteršnik
valjȗckati, -am, vb. impf. wälzen, Cig., Jan.; — v. se, sich wälzen, Cig., Jan.; osel, konj se na hrbet vrže in valjucka (= oves služi), Cerkljansko-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
vlatíniti se, -ȋnim se, vb. impf. in Rispen schießen: oves se vlatini, C.
Vorenc
zavržek m, oves rejiculare, ṡavirṡhki, ṡaverṡhene ovzè
Vorenc
zavržen del., F11, abiéctus, -a, -um, ṡavershen, frahtan, nyzh ṡhtimán; antiquatio, prózh verẛhenîe, ſtare ẛaverẛhene rizhy, zunîe; charta rejicula, ẛaverṡheni papyr; contemptus, -a, -um, ferrahtan, ṡanizhovan, ṡaverṡhen; excuſsus, -a, -um, âb excutior, vun ṡbyen, ṡklaten, ṡaverṡhen; exposititius, ṡaverṡhen ṡa pogubiti, ſrèzhi zhes dan, na véter verṡhen; expositus, -a, -um, vun poſtavlen, ṡaverṡhen; improbabilis, neṡviṡhan, ṡaverṡhen; improbus, -a, -um, nebrumin, hudobin, ṡaverṡhen; oves rejiculae, ṡavirṡhki, ṡaverṡhene ovzè; rejiculae oves, te odverṡhene, ali ṡaverṡhene ovzhè, kakòr te ſtare, ali bolne, vun iṡverṡhene
Pleteršnik
zóbati, zǫ́bljem, vb. impf. mit dem Schnabel aufpicken; piščanci, ptiči zobljejo proso; kuretnini dati zobati, den Hühnern Futter geben; — Beeren, Kirschen u. dgl. essen, (Körner) fressen; grozdje, črešnje zobljemo; konji oves zobljejo.
Število zadetkov: 40