Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
atmosfêra -e ž (ȇ)
1. zračna plast, ki obdaja zemljo, ozračje: raketa je ponesla satelit nad atmosfero; nižje plasti atmosfere / obmorska, tropska atmosfera; vpliv atmosfere na rast
2. duhovno ozračje, vzdušje: ti dogodki so ustvarili težko politično atmosfero; zrasel je v kulturni atmosferi; delo odseva atmosfero časa; atmosfera v dijaškem domu / gorenjska atmosfera v Finžgarjevih kmečkih povestih
3. fiz. enota za merjenje tlaka: tlak je dosegel 300 atmosfer / fizikalna atmosfera tlak 1,03 kiloponda na 1 cm2; tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2
♦ astron. atmosfera plinski ovoj, ki obdaja nebesno telo; kem. atmosfera plin v zaprtem prostoru, v katerem potekajo kemične reakcije; reakcija poteka v dušikovi atmosferi
SSKJ²
banderóla -e ž (ọ̑)
1. um. trak z besedilom na srednjeveških slikah ali kipih, napisni trak: prebrati napis na banderoli
2. biblio. ovoj s prejemnikovim naslovom na tiskovinah; pasica
SSKJ²
celofánski -a -o prid. (ȃ)
ki je iz celofana: celofanski ovoj; celofanska vrečka
SSKJ²
císta -e ž (ȋ)
1. med. mehurjasta tvorba s posebno steno in tekočo vsebino: operirati cisto; cista na jajčniku
2. biol. trden ovoj, s katerim se v neugodnih življenjskih razmerah obdajo nižje razviti organizmi: nekatere alge se obdajo s cistami
3. arheol. bronasta posoda valjaste oblike za shranjevanje dragocenosti:
SSKJ²
grélec -lca [grelca in greu̯ca] m (ẹ̑)
1. grelna naprava ali priprava različnih oblik: vključiti grelec / potopni grelec; električni grelec za mleko, za vodo
♦ gost. namizni grelec priprava za ogrevanje jedi in pijače
// del grelne naprave, ki oddaja toploto: grelec se je pokvaril / pri kuhalniku je grelec položen v spiralaste utore grelna žica; plinski kuhalnik na dva grelca gorilnika; električni štedilnik s tremi grelci grelnimi ploščami
2. pleten, navadno volnen ovoj za gretje zapestja, kolena: na rokah je imel grelce; spletla je grelce za revmatična kolena
SSKJ²
kokón -a m (ọ̑)
1. zool. iz niti, vlaken narejen ovoj bube nekaterih metuljev; zapredek: okrogel kokon / kokon borovega prelca
2. tekst. tak ovoj sviloprejke, ki se uporablja kot tekstilna surovina: odvijati svilena vlakna kokonov / kokon sviloprejke
SSKJ²
kolénčnik -a m (ẹ̑)
zaščitni elastični ovoj za koleno: pri vseh športih uporablja kolenčnik; kolenčnik za rolanje
SSKJ²
kóma3 -e ž (ọ̑)
astron. plinski ovoj, ki obdaja jedro kometa: komet je imel okroglo komo in dolg rep
SSKJ²
komôlčnik -a [komou̯čnik] m (ȏ)
1. zaščitni elastični ovoj za komolec: uporaba komolčnika omili športne poškodbe na komolcu
2. naslonjalo za komolec potnika, navadno v avtomobilu: komolčnik med prednjima sedežema
SSKJ²
lupína2 -e ž (í)
1. mehek, sočen ovoj sadov, plodov: odstraniti banani, jabolku, krompirju, pomaranči lupino; sadje z debelo, tanko lupino / zelena orehova lupina; bodičasta lupina kostanja, žira ježica / pospravil je jabolčne lupine olupke
2. trd, suh ovoj sadov, plodov: streti, zdrobiti lupino; izluščiti jedrce iz lupine; valovi so premetavali ladjo kakor orehovo lupino / lešnikova, orehova lupina; pren., ekspr. za njegovo trdo lupino se skriva dobro srce
3. ovoj jajca, navadno trd, apnenčast: natreti, razbiti lupino; pišče je prekljuvalo tanko lupino / jajčna lupina; mehka kožnata lupina kačjega jajca
4. zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali: školjka odpre, zapre lupino; lupina je gladka, rebrasta / lupina morskega ježka
// zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito; hišica: polževa lupina
5. zunanji del kakega predmeta, zlasti okroglega: lupine granat / od čolna je ostala samo lupina / ekspr. stali so v lupini velikanske dvorane
// ekspr. (majhen) čoln, (majhna) ladja: vse tri lupine so se v viharju s tovorom in ljudmi potopile
6. ekspr. kar je za kaj nepomembno: pomembno je jedro, ne lupina; njegova prijaznost je samo lupina / knjiž., z oslabljenim pomenom: lupina njegovega slabotnega telesa skriva bogato dušo; lupina videza obdaja resnico
● ekspr. počasi je zlezel iz svoje lupine postal dejaven, sproščen; ekspr. če te mika jedro, zgrizi lupino če hočeš stvar popolnoma spoznati, se moraš potruditi
♦ arhit. lupina neravna, navadno izbočena tanka plošča, ki pokriva prostore večjih razsežnosti; bot. semenska lupina tanek ovoj semena; um. lupina stene, stropi, ki obdajajo in oblikujejo prostor
SSKJ²
lupínast -a -o prid. (í)
podoben lupini: lupinasta oblika
♦ aer. lupinasta konstrukcija letala konstrukcija, po tankosti, ukrivljenosti zunanjih nosilnih sten podobna (jajčni) lupini; agr. lupinasto sadje sadje, ki ima trd, suh ovoj; arhit. lupinast stol stol, po tankosti, ukrivljenosti ploskve, ploskev podoben (jajčni) lupini; grad. lupinasta konstrukcija
SSKJ²
luščína -e ž (í)
zunanji del stroka: spravljati zrna fižola, graha iz luščin / pospraviti, sežgati suhe fižolove luščine
// ovoj semena, sadov, ki ni popolnoma zrasel z vsebino: luščine bučnega, sončničnega semena / orehova jedrca je zmlel, luščine pa vrgel v ogenj / jajčne luščine lupine
SSKJ²
luščínast -a -o prid. (í)
ki ima luščino: luščinasto seme, zrno
♦ agr. luščinasto sadje sadje, ki ima trd, suh ovoj
SSKJ²
mekína -e ž (í)
agr. trši ovoj semena prosa, ječmena, tesno zrasel z vsebino: tolkel je proso in tako odstranjeval mekine
// mn. ti ovoji, odstranjeni z luščenjem, tolčenjem: krmiti z mekinami; vreča mekin
● ekspr. oče si zaračuna vsako plevo, vsako mekino malenkost
SSKJ²
omòt -óta m (ȍ ọ́) knjiž.
1. ovoj, ovitek: omot se je raztrgal; papirnati omot; omot iz polivinila
2. kuverta: dati vizitko v omot; napisati naslov na omot
3. paket, zavoj: poslati omot po pošti; prenašati težke omote
SSKJ²
opháti ophám stil. opšèm dov. (á ȃ, ȅ)
s tolčenjem odstraniti trši ovoj žitnih zrn: ophati ječmen, proso; ophati v stopah
    ophán -a -o:
    ophano zrnje
SSKJ²
ovòj -ôja m (ȍ ó)
1. kar je, se daje okrog česa, navadno da varuje, ščiti: sneti ovoj s časopisa; celofanski ovoj; ovoj iz svilenega papirja / s police je vzel v ovoj zavito preprogo; pren., knjiž. ovoj megle, somraka
2. tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, zlasti seme: ovoj semena / ovoj sviloprejke; pren., knjiž. do takrat smo živeli zaviti v ovoj
3. ekspr. paket, zavoj: pod pazduho je držal velik ovoj
4. knjiž. kuverta, ovojnica: zalepiti ovoj / iz žepa vzame pisemski ovoj z denarjem
● zastar. ogrnila si je ovoj okrog ramen ogrinjalo, ogrinjalko; knjiž. mavčni ovoj mavčni povoj
♦ elektr. ovoj osnovni del navitja; fiz., kem. elektronski ovoj skupek vseh elektronov, ki obdajajo atomsko jedro
SSKJ²
ovójek -jka m (ọ̑)
star. tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, zlasti seme; ovoj: ovojek semena / ovojek sviloprejke
♦ bot. ovršni listi socvetja
SSKJ²
ovójen -jna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na ovoj ali ovijanje: ovojni material / ovojni papir / nekaj informacij o avtorju najdemo na ovojnem listu ovitku
♦ elektr. ovojna napetost napetost, ki se inducira v enem ovoju; tisk. ovojna tiskovna plošča tiskovna plošča, ki se pripne na tiskovni valj
SSKJ²
ovójka -e ž (ọ̑)
1. nav. mn. širši trak iz tkanine za ovijanje meč: meča je imel ovita z ovojkami; volnene ovojke
2. knjiž. kuverta, ovojnica: odpreti ovojko / dati bankovec v pisemsko ovojko
3. star. ovoj: cevi so ovijale volnene ovojke / vrat si je zavila z mehko ovojko s šalom
Število zadetkov: 55