Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
poméšati tudi pomešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́)
1. krajši čas mešati: pomešati polento; pomešati s kuhalnico, žlico / pomešati z roko po kupu fižola, pesku
2. dati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov: pomešati vino z vodo; dim se je pomešal z meglo / za kokoši je pomešala koruzo s pšenico
// dati, postaviti skupaj stvari, ki po lastnostih, značilnostih ne spadajo skupaj: pomešala je svoje in njegove knjige; koze so se pomešale med ovce / pomešati karte narediti, povzročiti, da so v kupu skupaj karte različne vrednosti, barve
3. miselno združiti, povezati znake, pojme za kaj z napačnim pomenom, predstavo: na izpitu je pomešal vse datume in kraje / pomešal je njegovo ime z imenom drugega znanca
// uporabiti v kakem jezikovnem sistemu jezikovne elemente drugega, tujega jezika: v pogovoru je pomešal poljščino in češčino; nemške besede so se mu pomešale med slovenske
● ekspr. pomešal se je med zbrane ljudi in vzklikal dogovorjena gesla šel je, skril se je
    poméšati se tudi pomešáti se
    pojaviti se skupaj, istočasno: v njegovem pogledu sta se pomešala hudomušnost in naklonjenost do nje / njihovi glasovi so se pomešali
    // dobiti značilnosti drug drugega: na tem območju sta se pomešali dve narečji
    ●     priseljenci so se krvno pomešali z domačini so postali krvni sorodniki
    poméšan -a -o:
    govoril je s hrvaškimi besedami pomešan jezik; rasno pomešani ljudje; to so pojmi, ki so med seboj čisto pomešani
SSKJ²
pomezgáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. pohoditi, pomendrati: divjad mu je pomezgala vso pšenico
SSKJ²
pomlatíti in pomlátiti -im dov., prvi pomen tudi pomláčen (ī á)
1. končati mlačev: kmetje so že pomlatili / pomlatiti pšenico omlatiti
// krajši čas mlatiti: snope bo treba še pomlatiti
2. ekspr. pojesti: pomlatiti kruh, večerjo / hitro, z užitkom so vse pomlatili
3. ekspr. večkrat udariti, potolči: od jeze je pomlatil z rokami po vratih / v boju so pomlatili precej sovražnikov pobili
SSKJ²
pomléti -méljem dov., pomêlji pomeljíte (ẹ́)
1. z mletjem porabiti: vso pšenico so že pomleli
2. ekspr. pojesti (kaj tršega): otroci so kmalu pomleli malico; pomleti suhe hruške; požrešno je pomlel kos potice
// večkrat premakniti (sem in tja): pomlel je z ustnicami, rekel pa ni nič / nasmehnil se je, pomlel z jezikom, nato pa spregovoril
SSKJ²
povézati in povezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́)
1. z vezanjem dati skupaj, združiti: povezati lase; povezati pisma s trakom; povezati smuči z jermeni / povezati sestavne dele ostrešja / pšenico je treba povezati v snope / povezati šopek z vezanjem narediti
// narediti, da je kaj
a) skupaj, združeno: povezati prostore; skušali so povezati ulice starega dela mesta / povezati bregova s pontonskim mostom; telefonsko povezati mestne četrti / s težavo je povezal nekaj misli; smiselno povezati trditve; pren. čustveno, notranje povezati
b) z orodnikom v kaki zvezi, odvisnosti: povezati mesto z okolico / povezati znanost s prakso
// narediti, da so elektronske naprave združene za izmenjevanje informacij: povezati računalnik, televizijo z internetom; povezati fotoaparat z računalnikom prek vmesnika USB
2. nav. ekspr. narediti, da kdo sodeluje s kom, zlasti na političnem področju: takoj so ga povezali s člani vladajoče stranke; že pred vojno sem se povezal z njim / takoj sem se povezal
3. namestiti obvezo; obvezati: povezati glavo, roko / povezati ponesrečenca
● ekspr. če ti ni všeč, poveži culo pojdi, odidi; pog. ne more povezati konca s koncem ne more se redno preživljati
    povézan -a -o:
    z njim sem bil dolgo povezan; povezan z internetom; povezana roka; bila je vsa povezana in krvava; skupine niso bile vojaško povezane; vretenca so gibljivo povezana
SSKJ²
povrêslo in povréslo -a s (é; ẹ́)
zvit šop bilk, slame za vezanje snopov: delati povresla; položiti nažeto pšenico na povreslo
SSKJ²
pozoríti -ím dov., pozóril (ī í)
narediti, povzročiti, da postane kaj popolnoma zrelo: sonce bo pozorilo grozdje, pšenico
SSKJ²
požéti -žánjem dov., nam. požét in požèt (ẹ́ á)
1. končati žetev: letos so že poželi
// s srpom ali strojem odrezati žito, travo: veliko so že poželi / požeti ječmen, pšenico / skoraj vso njivo so požele; pren., ekspr. zdaj je požel sadove svojega truda
2. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: ansambel je požel velik aplavz; požeti hvalo, občudovanje; delati noče, slavo bi pa rad požel / film ni požel pričakovanega uspeha dosegel
● ekspr. smrt ga je požela sredi dela umrl je; ekspr. v vojski mu je poželo obe nogi je izgubil obe nogi; publ. pri volitvah so socialisti poželi največ glasov dobili
    požét -a -o:
    pšenica je že požeta
SSKJ²
požgánje -a s (ā)
nar. zemljišče, s katerega je s požiganjem odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd: na požganju so posejali pšenico
SSKJ²
prevêjati -am dov. (ȇ)
z vejanjem odstraniti pleve in primesi iz žita: žito so omlatili in prevejali; prevejali vas bodo kot pšenico; pren. na kongresu so prevejali strokovne izraze; kritično prevejati
    prevêjan -a -o:
    prevejana pšenica; 
prim. prevejan
SSKJ²
pritovóriti -im tudi pritovoríti -ím dov., pritovóril (ọ̄ ọ̑; ī í)
tovoreč spraviti kam: karavana je pritovorila pšenico; vsak dan z oslom pritovori sod vode
// ekspr. prinesti, pripeljati: pritovorila je celo košaro sadja; s trga je pritovoril polno mrež in vrečk / mravlja je pritovorila velikega črva
SSKJ²
pšeníca -e ž (í)
kulturna rastlina, katere klas je sestavljen iz večcvetnih klaskov, ali njeno seme: pšenica raste, zori; mlatiti, sejati, žeti pšenico; snetljiva pšenica; klas, snop pšenice / mleti pšenico; mernik, vreča pšenice / pšenica gre v klasje; jara, ozimna pšenica; semenska pšenica; pšenica italijanske sorte / skriti se v pšenico; sejati ajdo po pšenici na njivo, na kateri je rasla pšenica
● bibl. ločiti ljuljko od pšenice ločiti, odstraniti slabo iz dobrega; ekspr. trgovcem gre letos pšenica v klasje pri trgovanju imajo veliko uspeha; to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju v pravljicah nikoli
♦ agr. jarovizacija pšenice
SSKJ²
pšeníčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pšenico: pšenični klas; pšenična slama; pšenično zrno / pšenični kruh, zdrob; pšenična moka / imeti pšenične lase svetle z rumenim odtenkom
♦ zool. pšenična mušica mušica, katere ličinka uničuje pšenične klase in bili, Chlorops taeniopus
    pšeníčno prisl.:
    pšenično svetli lasje
SSKJ²
púrpalica -e ž (ȗ)
nar. mak: purpalice med pšenico; rdeč kot purpalica
SSKJ²
púrpelica -e ž (ȗ)
nar. mak: med pšenico rastejo purpelice
SSKJ²
rabíti in rábiti -im nedov. (ī á)
1. delati, da kaj opravlja določeno delo, nalogo in s tem zadovoljuje potrebe koga; uporabljati: stroj dosti rabijo; plug je zarjavel, ker se ni rabil / to orodje še danes rabijo po hribovitih kmetijah; to zdravilo se že dolgo rabi proti malariji / pri prevajanju ni smel rabiti slovarja; dereze se rabijo pri hoji po ledenih strminah / pšenico rabijo za kruh; kavčuk se rabi za izolatorje / lahkomiselno rabiti denar trošiti, zapravljati; preudarno rabiti naravna bogastva izkoriščati / videlo se je, da zna rabiti sekiro delati z njo
// delati, da kaj nastopa v sporočilu: govornik je rabil same domače besede; ta izraz rabimo le v strokovnih besedilih; ta zveza se ne rabi več / vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik imeti za sredstvo sporazumevanja
2. knjiž. biti koristen, dober pripomoček: uničevali so vse, kar je rabilo sovražniku; ti članki so mu rabili pri sestavljanju knjige; nahrbtnik mu je dobro rabil / ta knjiga bo rabila njegovim namenom koristila, pomagala; to mu je rabilo za napredovanje, pri napredovanju
// biti uporaben, koristen: vse je urejeno tako, da bo olimpijski kompleks rabil tudi kasneje / noge mu ne rabijo več ne more več hoditi
3. z oslabljenim pomenom, v zvezi s kot, za izraža namenskost, kot jo določa samostalnik: ta del hiše rabijo za skladišče; lubje te rastline se rabi kot dišava / kot orožje so jim rabili kiji so uporabljali kije
// z glagolskim samostalnikom izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik: kamen so rabili za obtežitev; stole rabimo za sedenje; ta ključ se rabi za odpiranje vhodnih vrat / elipt. te skodelice rabimo za čaj so za serviranje čaja
4. pog. potrebovati: za gradnjo hiše bi rabil še veliko cementa; da bi delo opravila, rabi čas in prostor; za to pecivo rabite moko, sladkor in maslo / otroci rabijo vitaminsko hrano; te rože rabijo veliko vode / za v šolo rabi novo obleko / kadar ga rabi, ga pokliče / tovarna rabi nove delavce
5. zastar., s prislovnim določilom delati, ravnati: slabo rabiti z ujetniki / grdo rabijo z jezikom
● pog. posestva nimam za kaj rabiti mi ni potrebno; bal se je, da bo moral rabiti silo ravnati s silo; prisiliti koga, da kaj stori; ekspr. še ne zna rabiti svoje pameti samostojno misliti; ekspr. zna spretno rabiti jezik govoriti; pog., ekspr. ničesar ne rabim od vas ne maram, ne želim; pog., ekspr. zdaj se ne da pomagati, drugič pa pamet rabi ravnaj, misli pametno, preudarno; pog. dolgo (časa) si rabil, da si se spomnil nisi se hitro spomnil; pog. avtomobil veliko rabi porabi veliko goriva
♦ jezikosl. pridevnik rabimo, se rabi v stavku za prilastek ali povedkovo določilo je v stavku prilastek ali povedkovo določilo
    rabíti se in rábiti se navadno s prislovnim določilom
    postajati poškodovan, obrabljati se: pri pisanju se svinčnik rabi; avtomobilske gume se na slabih cestah hitro rabijo; tkanina se na komolcih zelo rabi
    rábljen -a -o
    1. deležnik od rabiti: pogosto rabljene besede; splošno rabljeno ime
    2. ki se je že uporabljal, uporabil: kupim rabljen avtomobil; prodaja rabljenega pohištva / rabljena znamka
SSKJ²
rús3 -a -o prid. (ȗ ū)
star. rdeč, rjavkasto rdeč: ruse lise / rus konj; imeti ruse lase; rusa brada
● zastar. črni in rusi prebivalci rdečepolti; nar. žeti ruso pšenico rumeno
♦ min. rusi železovec hematit
SSKJ²
sámopreskŕba -e ž (ȃ-ȓ)
preskrba samega sebe: zanesti se na samopreskrbo / samopreskrba s krmili, pšenico
SSKJ²
sejálnica -e [drugi pomen sejau̯nica tudi sejalnica] ž (ȃ)
1. stroj za sejanje: sejati žito s sejalnico / ročna sejalnica
2. okrogla ali podolgovata košara za seme pri sejanju: plesti sejalnice; nasuti pšenico v sejalnico
SSKJ²
sejáti1 sêjem nedov., sêj in sèj; sejál (á ȇ)
1. dajati seme v zemljo, da bi vzklilo: sejati pšenico, repo; sejati s strojem; sejati v vrste; sejati in saditi; plevela je toliko, kot bi ga sejali / sejati seme; sejati nove vrste žita
♦ gozd. sejati na krpe na manjše, med seboj ločene površine
// enakomerno, v loku trositi seme: ne zna prav sejati; hodil je po brazdah in sejal / ekspr. letalo je sejalo bombe, letake spuščalo; pren., ekspr. sonce seje žarke nad dolino
// ekspr. povzročati, da se kaj kje pojavi, razširi: sejati ljubezen, prepir, sovraštvo; sejati strah med ljudi; s svojimi govoricami je sejal zmedo in negotovost / sejati laži
2. delati, da pride kaj skozi sito: sejati moko; pesek so dvakrat sejali
● ekspr. krogle so sejale smrt množično ubijale; knjiž. kdor seje veter, bo žel vihar kdor povzroča kaj slabega, se mu to povrne v še večji meri; preg. kar kdo seje, to bo tudi žel
    seján -a -o:
    gosto, redko sejane rastline; spomladi sejano žito; dvakrat sejan pesek
Število zadetkov: 168