Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
armatúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na armaturo: izdelovati armaturne dele / armaturna plošča plošča, na kateri so pregledno vgrajeni instrumenti za nadzorovanje delovanja stroja / računati in risati armaturni načrt; armaturna palica, zanka; armaturno železo
SSKJ²
aršín -a m (ȋ)
nekdaj ruska dolžinska mera, približno 70 cm: palica, dolga dva aršina
SSKJ²
bámbusov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na bambus: bambusova trstika / bambusova palica
SSKJ²
bámbusovka -e ž (ȃ)
pog. bambusova palica: prodam ribiške palice bambusovke
SSKJ²
basálnik -a [basau̯nik] m (ȃ)
nekdaj palica za nabijanje pušk ali topov:
SSKJ²
bàt in bát báta m (ȁ á; ȃ)
1. leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju: tolkel je z batom po sekiri, dokler se grča ni razklala; zabijati kole z batom
♦ šport. palica za igranje biljarda
2. strojn. strojni del, ki se giblje v valju: bat se hitro premika / dvostranski bat ki je na obeh straneh v stiku z delovno snovjo; enostranski bat ki je samo na eni strani v stiku z delovno snovjo; gib bata
SSKJ²
bátina -e ž (ȃ)
1. nav. mn., ekspr. močen udarec: ali bodo padale batine! dobiti batine / obsodili so ga na trideset batin
2. star. palica: zamahniti z grčavo batino
SSKJ²
bêjzbolski in baseballski -a -o [bêjzbolski] prid. (ȇ)
nanašajoč se na bejzbol: bejzbolski kij; bejzbolska čepica, palica; bejzbolska liga; bejzbolska tekma; bejzbolsko moštvo
SSKJ²
betíčast -a -o [bətičast] prid. (í)
ki ima betico, betič: betičast cepec; betičasta palica
♦ bot. betičaste gobe gobe, ki imajo kijasto ali grmičasto obliko nadzemnega dela, Clavariaceae
    betíčasto prisl.:
    betičasto zadebeljena palica
SSKJ²
bíč1 in bìč bíča m (ī í; ȉ í)
palica s pritrjenim jermenom ali vrvjo za udarjanje: vihteti bič; počiti, švrkniti z bičem / jahalni, pasji bič
● ekspr. če se žival upre, zapoje bič je tepena
// ekspr. udarci z bičem: žival je topo prenašala bič / bili so vajeni biča
// ekspr., s prilastkom nasilje, sila1, pritisk: lomi se pod bičem lastne krvi; bič javnega mnenja; bič usode / postal je bič svoje družine nadloga
♦ glasb. bič glasbilo v orkestru, ki posnema pok biča; zool. morski bič velika morska riba s strupeno bodico na repu, Trigon pastynaca
SSKJ²
biljárden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na biljard: sliši se trkanje biljardnih krogel; zelena biljardna miza; biljardna palica / biljardna soba
SSKJ²
brínovka in brínjevka -e ž (í)
1. severnoevropska ptica pevka s temno rjavimi krili in hrbtom: brinovke iščejo hrane; V jesenski tihi čas prileti brinjevka na Kras (S. Kosovel)
2. palica iz brinovega lesa:
SSKJ²
búkovka -e ž (ú)
palica iz bukovega lesa: zavihteti bukovko
SSKJ²
buláva -e ž (ȃ)
na Poljskem in v Ukrajini, nekdaj okrašena palica kot znamenje hetmanske oblasti: pozlačena bulava
SSKJ²
búnka -e ž (ȗ)
1. oteklina, navadno od udarca: iz pretepa je odnesel bunko na čelu
// nav. mn., ekspr. močen udarec, navadno s pestjo: dobiti bunke; naložiti bunke
2. pog. glavič, betiček: palica s srebrno bunko / na vrtu imajo pisane steklene bunke krogle
3. slabš. debela, nerodna ženska: tisto bunko je prosil za ples; debela bunka / bila je prava kmečka bunka
SSKJ²
butíca -e ž (í)
1. ekspr. glava: butica me boli; razčesniti butico / tako trmastih butic, kot je on, ne pregovoriš
● pog., ekspr. ne gre mu v butico ne razume; pog., ekspr. v butici se mu je posvetilo doumel, razumel je; pog., ekspr. učenec je trde butice se težko uči
2. star. glavič, betiček: palica s srebrno butico
SSKJ²
butíčast -a -o prid. (í)
1. ekspr. ki ima debelo glavo: velik, butičast fant
2. star. ki ima (velik) glavič, betiček: butičasta palica
SSKJ²
cép1 -a m, mn. tudi cepôvi, tož. mn. tudi cepé, im. dv. tudi cepá (ẹ̑)
1. del cepca, s katerim se udarja: privezati nov cep; les za cepe / ves dan je vihtel cep cepec
2. enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cep se je prijel; narezati češnjevih cepov
// cepljenka, cepljenec: zajec dela škodo na cepih
3. zastar. debela palica, gorjača: z železom okovani cepi
4. ed., star. precep: ujeti gada v cep
● star. v dva cepa govoriti dvoumno; star. majati se v dva cepa na levo in desno; star. znal je žvižgati v dva cepa dvoglasno
SSKJ²
cépec -pca m (ẹ́)
1. preprosto orodje za ročno mlačev: mlatiti s cepci; pokanje cepcev na skednjih
// del cepca, s katerim se udarja; cep1: cepec z grčasto bunko
2. zastar. debela palica, gorjača: opiral se je na okovan cepec
3. ekspr. neolikan ali omejen človek: pa si res pravi cepec; vede se kot teleban in cepec / in jaz, cepec, sem mu verjel / kot psovka: kam pa rineš, cepec; cepec neumni
● ekspr. končati prepir s cepcem surovo, neotesano
SSKJ²
čarôben -bna -o prid., čarôbnejši (ó ō) knjiž.
1. nenavadno, izredno lep: pogled na zasneženi gozd je čaroben; čarobni blesk luči
// izredno privlačen, očarljiv: čaroben smehljaj; uprla je vanj čarobne oči
2. čaroven: čarobni napoj; čarobna palica / čarobna moč piščalke
    čarôbno prisl.:
    mesec je čarobno razsvetljeval pokrajino; čarobno lep svet
Število zadetkov: 188