Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
ak [ȃk akȗ] samostalnik moškega spola
  1. čolnarski drog za odrivanje
  2. kavelj
Celotno geslo eSSKJ16
bakla -e samostalnik ženskega spola
1. dolga palica z gorljivo snovjo na enem koncu, ki se prižgana uporablja za osvetljevanje; SODOBNA USTREZNICA: bakla
2. plamen
FREKVENCA: 28 pojavitev v 10 delih
FRAZEOLOGIJA: storiti koga k bakli v slami
Celotno geslo eSSKJ16
bat1 -a samostalnik moškega spola
lesena palica, podobna večjemu kladivu ali kiju; SODOBNA USTREZNICA: bat
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo Pohlin
bavta [bȃvta] (balta) samostalnik ženskega spola

gorjača, krepelo

Celotno geslo eSSKJ16
betica -e (batica, butica, betica) samostalnik ženskega spola
1. lesena ali železna palica, podobna večjemu kladivu ali kiju; SODOBNA USTREZNICA: bat
2. ekspresivno človek glede na podobo svoje glave; SODOBNA USTREZNICA: betica
FREKVENCA: 15 pojavitev v 8 delih
Pleteršnik
bətȋčək, -čka, m. dem. bətič; der Knopf an einem Stock: palica z belim betičkom, (but-) Jurč.
Prekmurski
bìč -a m
1. bič, palica z jermenom za udarjanje: napravo ſzi je bics zmotvozczov KŠ 1771, 269; pren. je ozdrávila od toga bicsa KŠ 1771, 116; Tva bicsa 'zmétna ne cſini BKM 1789, 68; Bogá velikoga bicsa ne vidis nad ſzebom SŠ 1796, 10; Ftisaj bics ſzrditoſzti BKM 1789, 34; je ji pa doſzta zvrácso od betegouv i bicsov KŠ 1771, 189; tvoje ſzrditoſzti bicse od náſz odvrni KM 1783, 101
2. nasilje, sila, pritisk: náſz pod bicsom ſsés dr'zati KŠ 1771, 830
Celotno geslo eSSKJ16
bič -a samostalnik moškega spola
palica s pritrjenim jermenom ali vrvjo za udarjanje; SODOBNA USTREZNICA: bič
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Pleteršnik
bobík, m. palica z bučko na koncu; z njo vodo kalijo, kadar ribe lovijo, vzhŠt.
Prekmurski
bòt -a m palica: koudis ſzvoj bot csiſzti SIZ 1807, 46; ka ti z-bottom nad mené ides KM 1796, 56; zvelikimi botmi BKM 1789, 74
Celotno geslo Pohlin
brgon [brgọ̑n] samostalnik moškega spola

z lepilom namazana palica (za lovljenje ptic)

Pleteršnik
bukováča, f. = bukova palica, der Buchenstock, Cig.
Celotno geslo eSSKJ16
cep1 -a samostalnik moškega spola
1. preprosto orodje za ročno spravljanje zrnja iz klasja; SODOBNA USTREZNICA: cepec
2. palica, gorjača
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Celotno geslo eSSKJ16
cepec -pca (cepc, cepec) samostalnik moškega spola
palica, gorjača, krepelo
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Pleteršnik
čakàn 2., -ána, m. der Hauer des Schweines, Kr.-Levst. (Rok.); — palica z železnim kladivcem, Valv. VI. 311.; — der Hammer, ogr.-C.; — prim. čekan.
Prekmurski
čákan -a m palica s kovinskim koncem: i z-csákanom ga [kamen] je 'zmetno sztrêti KAJ 1870, 12; ospicsene csakáne KAJ 1870, 85
Celotno geslo eSSKJ16
dremel -mla* (dreml) samostalnik moškega spola
drog, palica, krepelo
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Pleteršnik
drẹnjáča, f. = drenova palica, SlN.
Celotno geslo Pohlin
drog [drọ̑g] samostalnik moškega spola

drog za porivanje, odrivanje

Pleteršnik
držáti,* -ím, vb. impf. 1) halten; klobuk v rokah d.; d. otroka v naročju; koga za roko d., jemand an der Hand halten; za drevo d., Pflughalter sein, Cig.; konja za brzdo, moža za besedo držijo, das Pferd nimmt man beim Zaum, den Mann beim Wort, Z.; d. kaj kvišku, proč, k očem, pod nos, etwas in die Höhe, weg, vor das Gesicht, vor die Nase halten; ne d. križem rok, nicht müßig sein; svečo d. umirajočemu, dem Sterbenden das Licht halten; d. komu roko, jemandem die Stange halten, Cig.; v dobrem stanu d. kaj, in gutem Zustande erhalten, nk.; vino v pivnicah d., ogr.-Valj. (Rad); živino pregorko d.; v časti d. in spoštovati koga, Jap.; — abhalten: skupščino d., Valj. (Glas.); svet, sodbo d., Lašče-Levst. (Rok.); tožbo d., über eine Klage verhandeln, Svet. (Rok.); — führen: dnevnik, zemljiščne knjige d., DZ.; — 2) fest halten (durch Kraftanstrengung, Zwang u. dgl.); držite ga! haltet ihn fest! bolje "drži ga" ko "lovi ga", = besser ein Sperling in der Hand, als eine Taube auf dem Dache; sapo držati, den Athem an sich halten; jeza me v srcu drži, Zorn erfüllt mein Herz, C.; bolezen ga drži v postelji, die Krankheit fesselt ihn ans Bett, Cig.; krč me drži, ich habe den Krampf, Z.; drži me v rami, es zieht mich im Arm, Cig.; — V mladosti vender trdnejše so mrežé, Ki v njih drži nas upa moč golj'fiva, Preš.; v zaporu koga d., im Arrest anhalten, LjZv.; trdo, ostro, na tesnem koga d., jemanden strenge, kurz, in guter Zucht halten; v trdem d., streng halten, Šol.; jezik za zobmi d., die Zunge im Zaume (das Maul) halten; držan, verpflichtet, C.; — parteiisch, interessiert, C.; — 3) aufrecht halten; pijan je, da ga noge ne držé; drži me tvoja desnica, Ravn.; d. red po občini, die Gemeindepolizei handhaben, Levst. (Nauk); d. zapovedi, die Gebote halten (tudi stsl.); d. besedo, das Wort halten (tudi rus.); oni ne drže pravde (= pravice), Dalm.; — 4) halten (= nicht lassen); mora vodo d., es muss wasserdicht sein; papir črnila ne drži, das Papier schlägt durch, fließt, Cig.; d. barvo, die Farbe behalten, Cig.; d. glas, den Ton halten, aushalten, Cig., Šol.; led, sren drži, das Eis, die Schneedecke hält, Cig.; maček ne drži, der Anker ist los, Cig.; posoda ne drži, = pušča; sod drži kakor jajce, Z.; zdaj bo držalo, jetzt wird es halten (= zdaj je dosti trdno pribito, privezano itd.); vzroki niso držali, die Begründung war nicht stichhältig, Cig.; — mraz, jug drži, die Kälte, der Südwind hält an, Cig.; to vreme bo držalo ves mesec, Tolm.-Štrek. (Let.); — halten, fassen; sod drži deset veder; — 5) die Richtung haben, führen: kam drži pot, cesta, steza? dveri drže na vrt, Cig.; d. v kako mer, streichen (vom Erzgange), Cig. (T.); ruda drži naprej, das Erz setzt an, Cig.; laufen (o črtah), Cig. (T.); — sich erstrecken: moja njiva drži do —, Svet. (Rok.); — 6) d. se za kaj, sich an etwas anhalten; d. se za vejo; — d. se česa (koga), an etwas (jemandem) haften, kleben, hangen: smola se drži obleke; — še se ga drži moč, er ist noch bei Kräften, Cig.; ta napaka se ga bo držala, dokler bo živ, dieser Fehler wird ihm sein Lebenlang anhaften, Cig.; berača se palica drži, der Bettler legt den Bettelstab nicht ab, Z.; cerkvenega imenja se dolžnosti drže, Verpflichtungen haften auf dem kirchlichen Vermögen, DZ.; — d. se koga, sich an jemanden anhängen: drži se ga kakor smola, kakor klop; d. se česa kakor pijanec plota, = an einer Sache fest hangen, Cig.; — an etwas festhalten; d. se starih navad, starega kopita; bei etwas bleiben, verharren: vina, dela d. se; — sich an etwas halten, sich nach etwas richten; d. se steze, Bahn halten, Cig.; d. se sledu, der Spur nachgehen; d. se ukazov, die Verordnungen befolgen; človeku gre, da se postav drži, katere mu piše Bog, Ravn.; d. se resnice, der Wahrheit treu bleiben; d. se svojih besedi, Levst. (Zb. sp.); držeč se ukaza, kraft der Verordnung, Cig.; — sich behaupten, standhalten: trdnjava se drži; — sich halten: to sadje se dolgo drži; držeč, haltbar, Cig., Jan.; res je bolj rezno (vino), pa bo tudi bolj držeče, Levst. (Zb. sp.); — 7) d. se, eine Haltung beobachten: d. se po koncu, sich aufrecht halten; — eine Miene machen; kislo se d., ein saures Gesicht machen; na smeh, na jok se d., eine weinerliche, lächelnde Miene machen; drži se, kakor da ne bi znal pet šteti; — sich benehmen, sich verhalten; junaško, moško se d., sich heldenmüthig, männlich benehmen; krotko in pohlevno se d., Kast.
Število zadetkov: 123