- 1. izdelek iz vpojnega blaga za brisanje telesa
ETIMOLOGIJA: ↑brisati
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
brisáča brisáče samostalnik ženskega spola [brisáča]
ETIMOLOGIJA: ↑brisati
ETIMOLOGIJA: ↑brisati
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
búčka búčke samostalnik ženskega spola [búčka]
ETIMOLOGIJA: ↑buča
- 1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed
- 1.1. rastlina s takimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbita pepo
- 2. manjša buča
- 3. priprava ali njen del trebušaste oblike
- 4. ljubkovalno manjša, zlasti otroška glava
ETIMOLOGIJA: ↑buča
Celotno geslo
eSSKJ
cvétje cvétja samostalnik srednjega spola [cvétje]
FRAZEOLOGIJA: otrok cvetja, Ostanite v cvetju!
ETIMOLOGIJA: ↑cvet
- 2. več cvetlic, cvetlice
FRAZEOLOGIJA: otrok cvetja, Ostanite v cvetju!
ETIMOLOGIJA: ↑cvet
SSKJ²
dísk -a m (ȋ)
1. šport. okrogla lesena, okovana plošča za metanje: vreči disk / tekmovanje v metu, metanju diska; metalec diska; pren., knjiž. rumeni disk sonca
2. teh. disku podoben del priprave, naprave: vrteči se diski brane drobijo kepe zemlje; zavorni disk zavorni kolut
♦ rač. gibki ali mehki disk upogljiva, vrtljiva magnetna plošča, zaščitena s papirnato, plastično ovojnico, za shranjevanje informacij; disketa; izmenljivi disk ki je narejen za enostavno zamenjavo in prenašanje; (trdi) disk elektronska naprava z vrtečo se magnetno ploščo za shranjevanje podatkov in informacij
1. šport. okrogla lesena, okovana plošča za metanje: vreči disk / tekmovanje v metu, metanju diska; metalec diska; pren., knjiž. rumeni disk sonca
2. teh. disku podoben del priprave, naprave: vrteči se diski brane drobijo kepe zemlje; zavorni disk zavorni kolut
♦ rač. gibki ali mehki disk upogljiva, vrtljiva magnetna plošča, zaščitena s papirnato, plastično ovojnico, za shranjevanje informacij; disketa; izmenljivi disk ki je narejen za enostavno zamenjavo in prenašanje; (trdi) disk elektronska naprava z vrtečo se magnetno ploščo za shranjevanje podatkov in informacij
SSKJ²
diskéta -e ž (ẹ̑) rač.
upogljiva, vrtljiva magnetna plošča, zaščitena s papirnato, plastično ovojnico, za shranjevanje informacij: vstaviti disketo v računalnik / dvostranska, enostranska disketa
upogljiva, vrtljiva magnetna plošča, zaščitena s papirnato, plastično ovojnico, za shranjevanje informacij: vstaviti disketo v računalnik / dvostranska, enostranska disketa
Celotno geslo
Sprotni
SSKJ²
letálce -a s (ā)
nav. ekspr. manjšalnica od letalo: tako letalce ima majhen razpon kril / papirnato letalce
nav. ekspr. manjšalnica od letalo: tako letalce ima majhen razpon kril / papirnato letalce
SSKJ²
nosílka -e [nosiu̯ka in nosilka] ž (ȋ) navadno z rodilnikom
1. ženska, ki drži kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža nanjo, in hodi: nosilka kipa, zastave / zidarjem sta nosilki komaj nanosili dovolj opeke / nosilka štafetne palice
2. ženska, ki dela, si prizadeva, da se kaj kje pojavlja: že na univerzi je bila nosilka naprednih idej, nazorov / revija je kmalu postala nosilka nove umetnostne smeri
// ženska, ki z delovanjem omogoča, povzroča obstoj, pojavljanje česa: ženske so najpogostejše nosilke pedagoške dejavnosti / ona ni le nosilka svoje zgodbe, temveč osrednja oseba romana
3. knjiž. ženska, ki dela, da je kdo deležen česa: ta ženska je nosilka nesreče / ekspr.: take misli so nosilke smrti; lastovke so nosilke sreče napovedovalke, oznanjevalke
4. ženska, ki ji je kaj priznano, dano: nosilka obrtnega dovoljenja, stanovanjske pravice / nosilka zlate medalje
5. publ. ženska, ki ima kaj na sebi, v sebi in lahko povzroča, da to dobi (še) kdo drug: ona je nosilka bolezni / tudi opice so nosilke nekaterih virusov
6. publ. kar ima kaj kot svojo lastnost, značilnost: celica je nosilka življenja
7. publ. kar ustvarja, opredeljuje kaj: v njenem slikarstvu je barva nosilka izraza / podoba je nosilka ideje
8. kar kaj nosi, drži: okoli vratu zavezana ruta je dobra nosilka poškodovane roke / kar je kupila, je zložila v papirnato nosilko
9. mn., knjiž. nosila: ponesrečenca so položili na nosilke / platnene nosilke
10. knjiž., v zvezi nosilka letal letalonosilka: pristanišču se bliža nosilka letal
♦ teh. raketa nosilka raketa, ki ponese vesoljsko ladjo, satelit, izstrelek na določen tir, mesto; (vrv) nosilka vrv pri žičnici, po kateri se premika gondola
1. ženska, ki drži kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža nanjo, in hodi: nosilka kipa, zastave / zidarjem sta nosilki komaj nanosili dovolj opeke / nosilka štafetne palice
2. ženska, ki dela, si prizadeva, da se kaj kje pojavlja: že na univerzi je bila nosilka naprednih idej, nazorov / revija je kmalu postala nosilka nove umetnostne smeri
// ženska, ki z delovanjem omogoča, povzroča obstoj, pojavljanje česa: ženske so najpogostejše nosilke pedagoške dejavnosti / ona ni le nosilka svoje zgodbe, temveč osrednja oseba romana
3. knjiž. ženska, ki dela, da je kdo deležen česa: ta ženska je nosilka nesreče / ekspr.: take misli so nosilke smrti; lastovke so nosilke sreče napovedovalke, oznanjevalke
4. ženska, ki ji je kaj priznano, dano: nosilka obrtnega dovoljenja, stanovanjske pravice / nosilka zlate medalje
5. publ. ženska, ki ima kaj na sebi, v sebi in lahko povzroča, da to dobi (še) kdo drug: ona je nosilka bolezni / tudi opice so nosilke nekaterih virusov
6. publ. kar ima kaj kot svojo lastnost, značilnost: celica je nosilka življenja
7. publ. kar ustvarja, opredeljuje kaj: v njenem slikarstvu je barva nosilka izraza / podoba je nosilka ideje
8. kar kaj nosi, drži: okoli vratu zavezana ruta je dobra nosilka poškodovane roke / kar je kupila, je zložila v papirnato nosilko
9. mn., knjiž. nosila: ponesrečenca so položili na nosilke / platnene nosilke
10. knjiž., v zvezi nosilka letal letalonosilka: pristanišču se bliža nosilka letal
♦ teh. raketa nosilka raketa, ki ponese vesoljsko ladjo, satelit, izstrelek na določen tir, mesto; (vrv) nosilka vrv pri žičnici, po kateri se premika gondola
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
papírnat -a -o prid. (ȋ)
ki je iz papirja: obledeli papirnati trakovi; zastavice na rokavih so papirnate / papirnati denar denar v obliki papirja; papirnati prtiček; zložiti kupljeno blago v papirnato vrečko
// ekspr. neživljenjski, nestvaren: reševanje papirnatih problemov; papirnate obljube; sheme so zelo papirnate / papirnati izrazi; dialogi v novi drami so papirnati
● ekspr. papirnata vojna dalj časa trajajoča pisna polemika
♦ zool. papirnata ladjica glavonožec s tanko apnenčasto lupino in z izrazito spolno dvoličnostjo, Argonauta argo
ki je iz papirja: obledeli papirnati trakovi; zastavice na rokavih so papirnate / papirnati denar denar v obliki papirja; papirnati prtiček; zložiti kupljeno blago v papirnato vrečko
// ekspr. neživljenjski, nestvaren: reševanje papirnatih problemov; papirnate obljube; sheme so zelo papirnate / papirnati izrazi; dialogi v novi drami so papirnati
● ekspr. papirnata vojna dalj časa trajajoča pisna polemika
♦ zool. papirnata ladjica glavonožec s tanko apnenčasto lupino in z izrazito spolno dvoličnostjo, Argonauta argo
SSKJ²
pôlnjenje -a [pou̯njenje] s (ó)
1. glagolnik od polniti: polnjenje bazena; polnjenje in praznjenje / polnjenje mleka v papirnato embalažo / polnjenje klobas / stroj za polnjenje / polnjenje akumulatorjev
♦ gastr. vroče polnjenje pri katerem se da, vlije vroča jed, živilo v ogreto posodo, ki se takoj zapre
2. polnilo: odstraniti polnjenje
1. glagolnik od polniti: polnjenje bazena; polnjenje in praznjenje / polnjenje mleka v papirnato embalažo / polnjenje klobas / stroj za polnjenje / polnjenje akumulatorjev
♦ gastr. vroče polnjenje pri katerem se da, vlije vroča jed, živilo v ogreto posodo, ki se takoj zapre
2. polnilo: odstraniti polnjenje
Jezikovna
Postavljanje vejice
Zanima me, ali je v naslednjih primerih vejica pravilno postavljena:
Obiskal nas je slovenski kuharski mojster, gospod Janez Novak. Dogovorili se bomo o poteku izvedbe izpita, oziroma, ali je izvedba sploh možna. Dogovorili se bomo o poteku izpita, oziroma o možnosti izvedbe le-tega.
Jezikovna
Celotno geslo
eSSKJ
spodríniti spodrínem dovršni glagol [spodríniti]
ETIMOLOGIJA: ↑izpodriniti
- 1. s svojo prostornino odstraniti zlasti tekočino in zavzeti isti prostor; SINONIMI: izpodriniti
- 2. ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti; SINONIMI: ekspresivno izpodriniti
- 3. ekspresivno začeti se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno izpodriniti
ETIMOLOGIJA: ↑izpodriniti
Celotno geslo
eSSKJ
terína teríne samostalnik ženskega spola [terína]
- 1. kuhana ali pečena jed iz v plasti naloženih ali sesekljanih sestavin, navadno postrežena v rezinah kot hladna predjed
- 1.1. posoda za pripravo te jedi
- 2. večja lončena posoda, navadno za postrežbo jedi
Celotno geslo
eSSKJ
terpentín terpentína samostalnik moškega spola [terpentín]
- 1. smola nekaterih iglavcev
- 1.1. hlapljiva, vnetljiva tekočina, ki se pridobi z destilacijo te smole in se uporablja kot topilo
- 1.2. olje iz te smole
SSKJ²
uporabíti in uporábiti -im dov. (ī á)
1. narediti, da kaj opravi določeno delo, nalogo in s tem zadovolji potrebe koga: papirnato embalažo lahko uporabite le enkrat; če ste kupljeni predmet uporabili, ga v trgovini ne sprejmejo nazaj / v zadnji vojni so dvakrat uporabili atomsko bombo jo vrgli; policija je uporabila orožje streljala; smem uporabiti vaš telefon sporočiti kaj po vašem telefonu; uporabiti pravilo ravnati se po njem; tega zakona v praksi še niso uporabili
// narediti, da kaj prinese koristi, da rezultate: koristno uporabiti odpadke; narediti načrt, kako uporabiti odpadno vročo vodo; naloženi denar je treba uporabiti / uporabiti tuje izkušnje, znanje
2. narediti, da je kaj pripomoček pri kakem opravilu, dejavnosti: pri vlomu je uporabil različno orodje; uporabil je palico, da bi dosegel okno
// narediti, da je kaj sredstvo za dosego česa: uporabil je prijazen nasmešek, da bi jo pridobil; uporabil je svoj vpliv za njegovo izvolitev / uporabiti proti kršitelju z zakonom določene ukrepe / uporabil je vsako priliko, da ga je obiskal izrabil, porabil; uporabil je njegovo slabost izkoristil, zlorabil / uporabiti kaj v korist, škodo koga
3. narediti, da kaj nastopi v sporočilu: v pogovoru je večkrat uporabil kako narečno besedo; uporabiti citat / uporabiti ločilo
4. v zvezi z za narediti, da je kaj sredstvo za izdelavo, pridobivanje česa: uporabiti kamenje za skalnjak; uporabiti moko za kruh
// z glagolskim samostalnikom izraža, da je kaj predmet dejavnosti, kot jo določa samostalnik: uporabiti konja za jahanje; uporabiti letališče za pristajanje športnih letal
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom, v zvezi z za, kot izraža, da je kaj namenjeno za to, kar določa samostalnik: uporabil ga je za kurirja, kot odposlanca; vsako malenkost uporabi za izgovor; uporabiti kaj kot dokaz
● publ. uporabiti prave prijeme pri kom pravilno ravnati s kom; ekspr. uporabiti otroka proti očetu pridobiti ga, da je njemu nasproten; ekspr. uporabiti zakonito pot za dosego pravice zakonito si prizadevati zanjo; ekspr. uporabiti koga za ščit s kom zavarovati sebe
1. narediti, da kaj opravi določeno delo, nalogo in s tem zadovolji potrebe koga: papirnato embalažo lahko uporabite le enkrat; če ste kupljeni predmet uporabili, ga v trgovini ne sprejmejo nazaj / v zadnji vojni so dvakrat uporabili atomsko bombo jo vrgli; policija je uporabila orožje streljala; smem uporabiti vaš telefon sporočiti kaj po vašem telefonu; uporabiti pravilo ravnati se po njem; tega zakona v praksi še niso uporabili
// narediti, da kaj prinese koristi, da rezultate: koristno uporabiti odpadke; narediti načrt, kako uporabiti odpadno vročo vodo; naloženi denar je treba uporabiti / uporabiti tuje izkušnje, znanje
2. narediti, da je kaj pripomoček pri kakem opravilu, dejavnosti: pri vlomu je uporabil različno orodje; uporabil je palico, da bi dosegel okno
// narediti, da je kaj sredstvo za dosego česa: uporabil je prijazen nasmešek, da bi jo pridobil; uporabil je svoj vpliv za njegovo izvolitev / uporabiti proti kršitelju z zakonom določene ukrepe / uporabil je vsako priliko, da ga je obiskal izrabil, porabil; uporabil je njegovo slabost izkoristil, zlorabil / uporabiti kaj v korist, škodo koga
3. narediti, da kaj nastopi v sporočilu: v pogovoru je večkrat uporabil kako narečno besedo; uporabiti citat / uporabiti ločilo
4. v zvezi z za narediti, da je kaj sredstvo za izdelavo, pridobivanje česa: uporabiti kamenje za skalnjak; uporabiti moko za kruh
// z glagolskim samostalnikom izraža, da je kaj predmet dejavnosti, kot jo določa samostalnik: uporabiti konja za jahanje; uporabiti letališče za pristajanje športnih letal
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom, v zvezi z za, kot izraža, da je kaj namenjeno za to, kar določa samostalnik: uporabil ga je za kurirja, kot odposlanca; vsako malenkost uporabi za izgovor; uporabiti kaj kot dokaz
● publ. uporabiti prave prijeme pri kom pravilno ravnati s kom; ekspr. uporabiti otroka proti očetu pridobiti ga, da je njemu nasproten; ekspr. uporabiti zakonito pot za dosego pravice zakonito si prizadevati zanjo; ekspr. uporabiti koga za ščit s kom zavarovati sebe
- uporábljen -a -o:
uporabljeni predmeti; seznam uporabljene literature; večkrat uporabljeno olje
Celotno geslo
Vezljivostni G
uporabíti in uporábiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izkoristiti kaj
Papirnato embalažo lahko uporabite /le enkrat/.
Papirnato embalažo lahko uporabite /le enkrat/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj preizkusiti kaj
V zadnji vojni so najnovejše orožje /dvakrat/ uporabili.
V zadnji vojni so najnovejše orožje /dvakrat/ uporabili.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko porabiti kaj za/v kaj
Za vlom je uporabil različno orodje.
Za vlom je uporabil različno orodje.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ugodno porabiti kaj
(V govoru) je večkrat uporabila kako narečno besedo.
(V govoru) je večkrat uporabila kako narečno besedo.
Jezikovna
Vezaj ali pomišljaj v zvezi dveh imen
Kateri zapis je pravilen?
To je bil pakt Hitler-Stalin.
To je bil pakt Hitler – Stalin.
Najbolje se mi sicer zdi: To je bil pakt med Hitlerjem in Stalinom. V rabi je pogosto prvi zapis s stičnim vezajem, a se mi ne zdi pravilen. Ne znam ga utemeljiti. Drugi zapis se verjetno nanaša na člen 396 v SP 2001, a ga v rabi ni zaslediti. Prosim za pomoč.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 21
Dostopnost