Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
STALNE ZVEZE: askorbinska kislina
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ascorbin(säure) ‛askorbinska (kislina)’ iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑skorbut
- 2. kar po obliki spominja na manjšo gobo
- 2.1. naprava za ogrevanje zunanjih, zlasti gostinskih prostorov, ki po obliki spominja na gobo
- 3. manjši prožen, zelo vpojen pripomoček za brisanje, nanašanje
ETIMOLOGIJA: ↑goba
- v pečici dodatno peči že kuhano, pripravljeno, navadno s prelivom polito, z naribanim sirom potreseno jed, da dobi hrustljavo skorjo
- 1. kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni; primerjaj lat. Zea mays; SINONIMI: neformalno, zahodno sirek
- 1.1. zrna te rastline, zlasti kot hrana, jed
FRAZEOLOGIJA: vreči puško v koruzo, živeti na koruzi, življenje na koruzi, Sanja svinja o koruzi.
ETIMOLOGIJA: < kukuruza, prevzeto prek hrv. kukùruz iz tur. kokoroz - več ...
STALNE ZVEZE: liptovski sir
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz slovaš. liptovský (syr) ‛liptovski (sir)’, po slovaški pokrajini Liptovsko - več ...
- 1. posnema zvoke pri hranjenju s čim okusnim
- 1.1. posnema zvoke pri lizanju, oblizovanju
- 1.2. izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja
- 2. ekspresivno izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen
- 3. kot pridevnik, ekspresivno ki je okusen, slasten
- 1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil
- 1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
- 2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
- 1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti
- 1.1. v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
- 1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
- 1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
- 1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
- 1.5. v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
- 1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem
- 1.1. temu podoben živilski izdelek, zlasti rastlinskega izvora
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...
- 1. mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka
- 1.1. temu podoben živilski izdelek rastlinskega izvora
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl. scòta < lat. excocta, deležnik od excoquere ‛pokuhati’, iz lat. ex ‛iz’ + coquere ‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. z rezanjem odstraniti iz česa: izrezati nagniti del jabolka; izrezati kite iz mesa / izrezati bulo, slepič, rakasto tkivo / izrezati nezaželene prizore iz filma
♦ med. izrezati otroka iz maternice
// z rezanjem izločiti manjšo enoto iz česa: izrezati članek, sliko; izrezati iz časopisa
2. z rezanjem narediti odprtino, vdolbino v kaj: izrezati bučo, papriko, repo / izrezati obleko narediti izrez pri obleki
3. z rezanjem narediti, izoblikovati: izrezati figuro, šablono; izrezati kip iz lesa; izrezati kvadrate iz pločevine / izrezati okroglo odprtino
4. ekspr. spraviti koga iz neprijetnega, zapletenega položaja: imenitno ga je izrezal; izrezati koga iz zagate; na sodišču se je dobro izrezal
- izrézan -a -o:
kip, izrezan iz kosti; izrezana bula; izrezana figura; globoko izrezana obleka
● ekspr. fant je izrezan oče zelo mu je podoben; obraz je kakor izrezan iz materinega obraza popolnoma mu je podoben;
1. delati, da pride kaj na določeno mesto: nadevati konju sedlo, uzdo; vitez si je nadeval oklep in šlem / orožniki so ujetnikom nadevali lisice natikali; pren., knjiž. nadeva si krinko učenosti
// knjiž. nalagati1: nadevati jed na krožnik / nadevati seno na voz
2. nedov. in dov., gastr. delati, pripravljati jed z nadevom: nadevati jajce, papriko; palačinke nadevamo pred serviranjem
// dajati, nalagati živilo v plasteh: zmes nadevamo v pekač in damo v pečico
● star. nadeval ga je z gorjačo tepel, pretepal; star. nadeva ga z grdimi besedami ošteva, zmerja
- nadévati se knjiž., ekspr.
naglo, pohlepno jesti: otroci so se nadevali s potico
● ekspr. vsak dan se nadeva v gostilni veliko pije (alkoholne pijače)
- nadévan -a -o:
nadevana paprika; nadevana jajčka; s skuto nadevani štruklji
1. narediti, da je kaj na površini pečeno: meso opečemo, da dobi lepo skorjico; opeči papriko na štedilnikovi plošči; zrezke na hitro opeči / opeči kruhove rezine
2. nekoliko speči: meso je takoj opekla, da se ne bi pokvarilo
3. poškodovati kožo, tkivo z ognjem, električnim tokom, vročo ali jedko tekočino: po nesreči je opekla otroka; opeči s kropom, razbeljenim železom; brezoseb. mater je tako opeklo, da je umrla za ranami; opeči se z likalnikom; opeči si prste / koprive so jo opekle; sonce ga je opeklo
● pog., ekspr. pri tem si boš opekel prste doživel boš neuspeh
4. star. speči: za gostijo je opekel teleta
- opéči se pog., ekspr.
postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: pusti to stvar, da se ne opečeš; opeči se pri kupčiji; že več se jih je opeklo pri njej
- opečèn -êna -o:
opečen hrbet; biti opečen po rokah; opečene kruhove rezine; lepo opečena teletina
dodati jedi zmleto papriko: papricirati obaro
- papricíran -a -o:
zelo papriciran golaž
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »