Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

askorbínski askorbínska askorbínsko pridevnik [askorbínski]
STALNE ZVEZE: askorbinska kislina
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ascorbin(säure) ‛askorbinska (kislina)’ iz gr. a.. ‛ne..’ + skorbut
cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča]
    1. kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea
      1.1. ta rastlina, zlasti njeno socvetje, kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: cvet - več ...
féta1 féte samostalnik ženskega spola [féta]
    mehki sir, ki zori v slanici, zlasti iz ovčjega, kozjega mleka, po izvoru iz Grčije; SINONIMI: feta sir
STALNE ZVEZE: feta sir
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek ngr. féta iz it. fetta ‛rezina’
gauda1 glej gávda1
góbica góbice samostalnik ženskega spola [góbica]
    1. navadno ekspresivno goba, zlasti manjša
      1.1. navadno v množini taka goba kot hrana, jed
    2. kar po obliki spominja na manjšo gobo
      2.1. naprava za ogrevanje zunanjih, zlasti gostinskih prostorov, ki po obliki spominja na gobo
    3. manjši prožen, zelo vpojen pripomoček za brisanje, nanašanje
FRAZEOLOGIJA: postriči koga na gobico, postrižen na gobico
ETIMOLOGIJA: goba
gratinírati gratiníram nedovršni in dovršni glagol [gratinírati]
    v pečici dodatno peči že kuhano, pripravljeno, navadno s prelivom polito, z naribanim sirom potreseno jed, da dobi hrustljavo skorjo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. gratinieren) iz frc. gratiner, iz gratin ‛gratinirana jed’, iz gratter ‛praskati, drgniti’
kájmak kájmaka samostalnik moškega spola [kájmak]
    mazav mlečni izdelek iz zorjene smetane kuhanega ovčjega, kravjega mleka, po izvoru z vzhodnega Balkana
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. kàjmāk iz tur. kaymak, iz kay- ‛čvrst, trd’ - več ...
korúza korúze samostalnik ženskega spola [korúza]
    1. kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni; primerjaj lat. Zea mays; SINONIMI: neformalno, zahodno sirek
      1.1. zrna te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: sladka koruza
FRAZEOLOGIJA: vreči puško v koruzo, živeti na koruzi, življenje na koruzi, Sanja svinja o koruzi.
ETIMOLOGIJA: < kukuruza, prevzeto prek hrv. kukùruz iz tur. kokoroz - več ...
líptovski líptovska líptovsko pridevnik [líptou̯ski]
STALNE ZVEZE: liptovski sir
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz slovaš. liptovský (syr) ‛liptovski (sir)’, po slovaški pokrajini Liptovsko - več ...
mljásk in mljàsk medmet
    1. posnema zvoke pri hranjenju s čim okusnim
      1.1. posnema zvoke pri lizanju, oblizovanju
      1.2. izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja
    2. ekspresivno izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen
    3. kot pridevnik, ekspresivno ki je okusen, slasten
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. mljȁsk iz mljȁskati ‛cmokati’, sorodno z mlaskati
móka móke samostalnik ženskega spola [móka]
    1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil
      1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
    2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
očístiti očístim dovršni glagol [očístiti]
    1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti
      1.1. v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
      1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
      1.5. v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: čistiti
ríčet ríčeta samostalnik moškega spola [ríčet]
    jed iz oluščenih zrn ječmena, fižola, navadno z dodatkom mesa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz štaj. nem. Ritschet, Ritschert, prvotno ‛sluzasta jed’, iz nar. nem. ritschen, knjiž. rutschen ‛drseti, spodrsniti’ - več ...
sìr síra samostalnik moškega spola [sìr]
    1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem
      1.1. temu podoben živilski izdelek, zlasti rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...
sírek2 síreka samostalnik moškega spola [sírek]
    navadno v množini, vzhodno sušena skuta s papriko, kumino, soljo, poprom v obliki manjšega stožca rdečkaste barve, zlasti za ribanje
ETIMOLOGIJA: sir
skúta skúte samostalnik ženskega spola [skúta]
    1. mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka
      1.1. temu podoben živilski izdelek rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: albuminska skuta, sirarska skuta, sladka skuta
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl. scòta < lat. excocta, deležnik od excoquere ‛pokuhati’, iz lat. ex ‛iz’ + coquere ‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
izrézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z rezanjem odstraniti iz česa: izrezati nagniti del jabolka; izrezati kite iz mesa / izrezati bulo, slepič, rakasto tkivo / izrezati nezaželene prizore iz filma
 
med. izrezati otroka iz maternice
// z rezanjem izločiti manjšo enoto iz česa: izrezati članek, sliko; izrezati iz časopisa
2. z rezanjem narediti odprtino, vdolbino v kaj: izrezati bučo, papriko, repo / izrezati obleko narediti izrez pri obleki
3. z rezanjem narediti, izoblikovati: izrezati figuro, šablono; izrezati kip iz lesa; izrezati kvadrate iz pločevine / izrezati okroglo odprtino
4. ekspr. spraviti koga iz neprijetnega, zapletenega položaja: imenitno ga je izrezal; izrezati koga iz zagate; na sodišču se je dobro izrezal
    izrézan -a -o:
    kip, izrezan iz kosti; izrezana bula; izrezana figura; globoko izrezana obleka
     
    ekspr. fant je izrezan oče zelo mu je podoben; obraz je kakor izrezan iz materinega obraza popolnoma mu je podoben; 
prim. zrezati
SSKJ²
nadévati -am tudi -ljem nedov. (ẹ́)
1. delati, da pride kaj na določeno mesto: nadevati konju sedlo, uzdo; vitez si je nadeval oklep in šlem / orožniki so ujetnikom nadevali lisice natikali; pren., knjiž. nadeva si krinko učenosti
// knjiž. nalagati1nadevati jed na krožnik / nadevati seno na voz
2. nedov. in dov., gastr. delati, pripravljati jed z nadevom: nadevati jajce, papriko; palačinke nadevamo pred serviranjem
// dajati, nalagati živilo v plasteh: zmes nadevamo v pekač in damo v pečico
● 
star. nadeval ga je z gorjačo tepel, pretepal; star. nadeva ga z grdimi besedami ošteva, zmerja
    nadévati se knjiž., ekspr.
    naglo, pohlepno jesti: otroci so se nadevali s potico
     
    ekspr. vsak dan se nadeva v gostilni veliko pije (alkoholne pijače)
    nadévan -a -o:
    nadevana paprika; nadevana jajčka; s skuto nadevani štruklji
SSKJ²
opêči opêčem dov., tudi opekó; opêci opecíte; opékel opêkla (é)
1. narediti, da je kaj na površini pečeno: meso opečemo, da dobi lepo skorjico; opeči papriko na štedilnikovi plošči; zrezke na hitro opeči / opeči kruhove rezine
2. nekoliko speči: meso je takoj opekla, da se ne bi pokvarilo
3. poškodovati kožo, tkivo z ognjem, električnim tokom, vročo ali jedko tekočino: po nesreči je opekla otroka; opeči s kropom, razbeljenim železom; brezoseb. mater je tako opeklo, da je umrla za ranami; opeči se z likalnikom; opeči si prste / koprive so jo opekle; sonce ga je opeklo
 
pog., ekspr. pri tem si boš opekel prste doživel boš neuspeh
4. star. speči: za gostijo je opekel teleta
    opéči se pog., ekspr.
    postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: pusti to stvar, da se ne opečeš; opeči se pri kupčiji; že več se jih je opeklo pri njej
    opečèn -êna -o:
    opečen hrbet; biti opečen po rokah; opečene kruhove rezine; lepo opečena teletina
SSKJ²
papricírati -am dov. in nedov. (ȋ)
dodati jedi zmleto papriko: papricirati obaro
    papricíran -a -o:
    zelo papriciran golaž
Število zadetkov: 33