Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
ognjevít -a -o prid., ognjevítejši (ȋ) 
  1. 1. ki ima veliko življenjsko moč, silo: bil je ognjevit fant; ognjevita plesalka; zdravo, ognjevito dekle / zapreči par ognjevitih, konj / ognjevit ples
    // ki kaže veliko zavzetost, navdušenost za kaj: ognjevit govornik / navdušil jih je s svojimi ognjevitimi besedami; ognjevite pesmi o svobodi
  2. 2. ekspr. bleščeč, žareč: pogledal je v njene ognjevite oči
    ●     ekspr. ognjevito vino močno
    ognjevíto prisl.: ognjevito govoriti; množica je ognjevito vzklikala
SSKJ
okrnéti -ím dov. (ẹ́ í) zaostati v rasti, razvoju: drevo v takem okolju okrni; sadeži so zaradi suše okrneli / ekspr.: pisatelj je nekaj časa spremljal mladi rod, dokler ni okrnel; čustveno, duhovno okrneti
// izgubiti naravno obliko, velikost ali funkcijo; zakrneti: zaradi življenja v jami so hroščku oči okrnele; zadnji par kril je žuželki sčasoma okrnel
    okrnèl in okrnél -éla -o: okrneli popki
SSKJ
opŕsen -sna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na oprsje: vzel je denarnico iz oprsnega žepa / oprsni par nog
SSKJ
pár -a m (á) 
  1. 1. skupina dveh oseb: igralski par se je predstavil v novi drami; iz gledališča so prihajali mladi pari; bila sta prav čeden par / drsalni par; plesni pari so zaplesali četvorko; zakonski par mož in žena
    // fantje in dekleta so bili na pare; star. s kom si šel v par pri pogrebu kdo je bil s teboj v paru; biti v paru s kom; korakati v parih tako, da sta dva v vrsti; vojaki patruljirajo po parih, v parih po dva
    // ena od teh oseb: izbrati si par; bila je brez para
  2. 2. skupina dveh enot: popravil je dva para čevljev; par nogavic; kupila je nov par rokavic / žuželka s tremi pari nog
    // ena od teh enot: čevlju je našla par; nogavica brez para
  3. 3. s prilastkom dve istovrstni živali istega spola: kupil je dva para konj; vpreči v voz par volov
    // dve istovrstni živali nasprotnega spola: labodji par; siničji par si je spletel novo gnezdo
    ●     ekspr. je plavalec, ki mu ga ni para zelo dober; ekspr. pil je vino, ki mu ga ni bilo para zelo dobro; ekspr. fant, da mu ne najdeš para dober; postaven
    ♦     fiz. ionski par elektron in pozitivni ion, ki nastaneta pri ionizaciji atoma, molekule; par sil dve enako veliki in nasprotni sili, ki ne delujeta na isti premici; lingv. zveneči in nezveneči pari glasov; šport. tekmovanje parov dveh igralcev proti dvema; voj. na pare preštej se kot povelje ob klicanju besed prvi, drugi se pripravi za nadaljnjo (drugačno) razvrstitev
SSKJ
pár prisl. (á) pog. izraža nedoločeno manjše število; nekaj, nekoliko: spregovoriti par besed; za par ur se je odpeljal; pred par dnevi je bil še doma; narisati obraz s par potezami
SSKJ
pára2 -e ž (ȃ) stotina jugoslovanskega dinarja: mleko se je podražilo za dvajset par; to stane tri dinarje in petdeset par / pet par mu je padlo na tla kovanec z vrednostjo pet par
// ekspr. denar sploh: prizadeval si je, da bi zaslužil kako paro; vsako paro je hranil za družino
● ekspr. stiska vsako paro je varčen; je skop; prebita para ekspr. nimam niti prebite pare popolnoma nič denarja; ekspr. to ni vredno prebite pare zelo malo, nič; ekspr. vrnil sem mu do zadnje pare ves denar
SSKJ
párček -čka m (á) nav. ekspr. manjšalnica od par: po klopeh so posedali zaljubljeni parčki / kupil je parček papig / znamki sta natisnjeni v parčkih
SSKJ
páre pár ž mn. (ā ȃ) pog. mrtvaški oder: položiti na pare; ležati na parah; ljudje so se zbrali ob parah
SSKJ
páren2 -rna -o prid. (ȃ) ki sestavlja par: zgornja in spodnja čeljust sta parni / parni organ; parna kost; parne plavuti rib / parno število število, ki je deljivo z dve
♦ kor. parni ples ples, ki ga plešeta plesalec in plesalka
    párno prisl.: kosti so v telesu večinoma parno razvrščene
SSKJ
par excellence [parekseláns] prisl. (ȃ) knjiž., zapostavljeni prilastek v pravem pomenu besede, v najvišji stopnji: to je dramatik par excellence; orgle so koncertni instrument par excellence
SNB
párica -e ž (ȃ) elektr.
dve izolirani bakreni žici, oviti druga okrog druge: bakrena parica; telefonske parice; Analogni naročniki so lahko priključeni prek lastne parice ali pa prek naprav za priključevanje več naročnikov hkrati E (↑)pár
SSKJ
parkét -a m (ẹ̑) 
  1. 1. ploščice iz trdega lesa za tla: izdelovati parket; veliki zavoji parketa / polagati parket na določen način pritrjevati parket na podlago; bukov, hrastov parket; tovarna parketa parketarna
    // tla iz takih ploščic: loščiti, očistiti, zgladiti parket; spraviti madeže iz parketa; na parketu mu je spodrsnilo / brusiti parket; lakirati parket
  2. 2. ekspr. zglajena, gladka tla, zlasti kot plesišče: nov par se je pojavil na parketu / zasukati se po parketu
  3. 3. star. pritlični prostor s sedeži, zlasti v gledališču; parter: sedeti v parketu; prve vrste parketa
    ●     star. ne zna se gibati, sukati po parketu ne zna se uglajeno vesti
    ♦     les. lamelni parket iz deščic, nalepljenih na podlago iz mehkega lesa; mozaični parket iz elementov, sestavljenih v okrasne figure
SNB
peering -a cit. [píring-] m (ȋ)
dogovorjeni način prenosa med dvema ali več ponudniki internetnih storitev: Podjetje je podpisnikom omogočilo peering, torej medomrežno povezavo, da drugim ponudnikom dostopa v splet ni treba prek tujine dostopati nazaj v slovenski del E ← agl. peering iz peer 'kdor je na isti stopnji po starosti, izobrazbi ali položaju' iz (↑)pár
SNB
peer-to-peer -- cit. [pír-tu-pír] v prid. rabi (ȋ-ȋ)
ki se nanaša na omrežje, sistem enakovrednih računalnikov, zlasti za izmenjevanje datotek, ki jih vsak uporabnik deli z vsakim drugim: peer-to-peer omrežje in omrežje peer-to-peer; Raziskave kažejo, da se odjemalci, ki odkrijejo ugodnosti izmenjave glasbe s peer-to-peer tehnologijo in skladiščenja glasbe v novih elektronskih formatih, praviloma ne vračajo k starim medijem E ← agl. peer-to-peer, dobesedno 'enak enakemu', iz peer 'kdor je na isti stopnji po starosti, izobrazbi ali položaju' iz (↑)pár
SSKJ
pólka -e ž (ọ̑) hiter ljudski ples v dvočetrtinskem taktu: plesati polko
♦ etn. potrkana polka pri kateri plesalec udarja z nogami ob tla; šuštarska polka pri kateri se v prvem delu posnema delo čevljarja; kor. dvokoračna polka pri kateri se plesni par zavrti v dveh korakih za cel obrat
// glasba za ta ples: poslušati polke in valčke
SSKJ
pripréči -préžem dov., priprézi priprézite in priprezíte; priprégel priprégla; nam. pripréč in priprèč (ẹ́) dodatno, zraven vpreči: ker je bil klanec strm, so pripregli še par konj / pripreči junčka k volu vpreči ga k njemu, da se nauči voziti
// pripreči voziček k večjemu vozu; pren. kadar je največ dela, priprežemo še sosede
● star. res je, res, brž pripreže žena doda, dostavi
    pripréžen -a -o: poleg konja je imel pripreženega še vola; našemu vozu sta bila priprežena še dva
SSKJ
priredíti1 -ím dov., prirédil (ī í) 
  1. 1. narediti vsebinsko, oblikovno ustrezno za kak namen: prirediti besedilo; program bo treba še prirediti; slovnico prirediti za šolo; televizijsko zgodbo je priredil po noveli
    ♦     muz. skladbo za mešani zbor prirediti za moški zbor
    // narediti ustrezno za kak namen sploh: prirediti okvir sliki; prirediti kolo za večjo hitrost; prirediti orodje za določeno delo; prirediti si lečo na mikroskopu naravnati
  2. 2. narediti kaj za začasno uporabo, navadno ne iz ustreznega materiala: mize so priredili iz starih desk; prirediti oder na prostem / gospodar je dal za gosta prirediti sobo pripraviti, urediti
  3. 3. narediti, kar je potrebno, da se kak javni dogodek začne, uresniči: prirediti dirke, izlet, koncert, proslavo, zborovanje; vodstvo galerije bo priredilo razstavo; veleposlanik je priredil sprejem, slavnostno večerjo v čast gostu; šalj. zvečer so mu priredili pod oknom mačji koncert; iron. hči mu je priredila škandal
    // publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dijaki so priredili obisk tovarne; pisatelj bo priredil predavanje tudi pri nas bo predaval; prebivalci so gostu iz Jugoslavije priredili lep sprejem so ga lepo sprejeli
  4. 4. mat. narediti, da ima vsak element prve množice ob sebi kak element druge množice, tako da tvorita skupaj par: prirediti številu njegov kvadrat
    prirejèn -êna -o deležnik od prirediti: šahovski turnir je bil prirejen v čast slavnega mojstra; za tako delo prirejene škarje; nova izdaja pesmi je prirejena po prvi izdaji; kosilo, prirejeno za sto gostov; po pravilih prirejeno tekmovanje
    // knjiž. ki ima enakovreden položaj: on mu ni podrejen, ampak prirejen
    ♦     geom. prirejena premera premera kroga, elipse ali hiperbole, od katerih vsak razpolavlja drugemu premeru vzporedne tetive; konjugirana premera; jur. prirejeni organi upravni organi enake stopnje iste ali istovrstne družbenopolitične skupnosti
SSKJ
priréjati1 -am nedov. (ẹ́) 
  1. 1. delati vsebinsko, oblikovno ustrezno za kak namen: prirejati besedilo, gradivo; prirejati sestavek za tisk / ekspr. nič ni prirejala, povedala je, kot je bilo; pren. po svoje (si) prirejati podobo sveta
    // delati ustrezno za kak namen sploh: prirejati vozila za invalide
  2. 2. delati, kar je potrebno, da se javni dogodki začnejo, uresničijo: prirejati koncerte, predstave, razstave, tekmovanja, zborovanja / slišal sem, da klub prireja večerjo pripravlja
    // publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: prirejati obiske vojašnic; prirejal je predavanja o tem problemu predaval je
  3. 3. mat. delati, da ima vsak element prve množice ob sebi kak element druge množice, tako da tvorita skupaj par: prirejati številom njihove kvadrate
SSKJ
raztŕgati -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ) 
  1. 1. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pes mu je raztrgal hlače; raztrgati papir; ovitek se je hitro raztrgal; popolnoma raztrgati / raztrgati na koščke, nitke / ob padcu si je raztrgal dlan ranil
    // narediti, da kaj ni več strnjeno, celo: voda je raztrgala nasip / sonce je raztrgalo oblake
    // s trganjem poškodovati, uničiti: raztrgati knjigo, pismo; komaj dokončani rokopis je raztrgal / vijaki so raztrgali les
  2. 2. z rabo, uporabo narediti, da kaj ni več celo: raztrgati jopico na komolcih; raztrgal je že drugi par čevljev; obleka se je raztrgala po šivih
  3. 3. raniti, poškodovati, navadno s čim ostrim: lev je žrtvi razparal trebuh in raztrgal boke / granata mu je raztrgala nogo
    ●     ekspr. člankar ga je raztrgal na kosce njegovo delo je ocenil zelo negativno; ekspr. kašelj mu je skoraj raztrgal pljuča zelo je kašljal; ekspr. raztrgati okove, verige osvoboditi se; ekspr. ne moremo se raztrgati delati več, kot zmoremo; ekspr. ne morem pomagati, pa če se raztrgaš sploh ne; ekspr. raztrgal se bo od jeze zelo je jezen
    raztŕgan -a -o: raztrgani čevlji; skozi raztrgane oblake so se kazale zvezde; to je povedal v raztrganih stavkih; raztrgana obleka, vreča; hodili so v raztrganih skupinah
    ●     pog. govori kakor raztrgan dohtar veliko, spretno; žlahta je raztrgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi; prisl.: raztrgano govoriti
SSKJ
rêbrn in rébrn -a -o prid. (ȇ; ẹ̑) nanašajoč se na rebro: rebrni par / rebrne kosti, mišice
♦ anat. rebrni hrustanec; rebrni lok spodnja, med seboj zraščena rebra; rebrna mrena mrena, ki obdaja prsni koš od znotraj
Število zadetkov: 87