Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
interesènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) navadno v zvezi z za kdor si prizadeva, se zavzema za kaj, navadno za pridobitev česa: tudi on je interesent za parcelo; število interesentov za stanovanje je precej naraslo / agrarni interesent ki se ob agrarni reformi poteguje za dodelitev zemlje
// z oslabljenim pomenom: interesenti lahko dobijo knjižno zbirko na obroke; za službo se je priglasilo veliko interesentov prosilcev
SSKJ
izkolíčiti -im dov. (í ȋ) grad. zakoličiti: izkoličiti parcelo; izkoličiti traso za cesto
SSKJ
mérec -rca m (ẹ̑) knjiž., redko kdor meri; merilec: merec je povedal dolžino / bil je merec pri topu / merec je premeril parcelo geometer, zemljemerec
SSKJ
obrobíti in obróbiti -im dov. (ī ọ́) 
  1. 1. narediti rob: obrobiti krilo, prt; obrobiti s čipkami, krznom / obrobiti streho s pločevino
  2. 2. redko obkrožiti, obstopiti: vojaki so obrobili množico / agave so obrobile pot
    ●     z rdečo črto obrobiti članek občrtati; ekspr. parcelo je obrobil z živo mejo obdal, zasadil
    obróbljen -a -o: rdeče obrobljen cvet; s svilo obrobljen ovratnik
    ●     ruta še ni obrobljena zarobljena
    ♦     zool. obrobljeni kozak hrošč s črnim, rumeno obrobljenim telesom, živeč v stoječih vodah, Dytiscus marginalis
SSKJ
obzídati tudi obzidáti -am dov. (í á í) 
  1. 1. postaviti, narediti zid okrog česa: obzidati parcelo, zemljišče
  2. 2. obložiti z gradbenim materialom, navadno na notranji strani: obzidati jamo, peč, vodnjak
    ♦     grad. postaviti, narediti ob obstoječem zidu drug, navadno tanjši zid
    obzídan -a -o: obzidan prostor; peč še ni obzidana; obzidano mesto
SSKJ
odpísati in odpisáti -píšem dov., odpíšite (í á í) 
  1. 1. pismeno odgovoriti: na vsako pismo takoj odpiše; dolžni so slovensko odpisati / nič mi ne odpišeš
  2. 2. narediti, da kaj ne obstaja več ali le v manjši meri: odpisati dolg, posojilo; upal je, da mu bodo nekaj davka odpisali / banka ustrezni znesek odpiše od računa odšteje
  3. 3. ekon. zmanjšati vrednost sredstev za del izgubljene vrednosti: odpisati osnovna sredstva, drobni inventar
    // opustiti, izločiti sredstva zaradi izgubljene vrednosti: odpisati zastareli stroj; pren., ekspr. odpisali so še eno naših naravnih lepot
  4. 4. ekspr. nehati upoštevati koga, računati s kom: posrednike je dokončno odpisal; prehitro si me odpisal / če ne slišiš dobro, te odpišejo / molče so odpisali rabo slovenščine
    ●     evfem. zaradi hude naduhe so ga zdravniki že odpisali ugotovili so, da bo kmalu umrl; niso si več prizadevali za njegovo ozdravljenje
    ♦     jur. odpisati parcelo eno od več parcel prenesti iz zemljiškoknjižnega vložka v drug zemljiškoknjižni vložek
    odpísan -a -o: razprodaja odpisanih tovornjakov; dolg mu bo do polovice odpisan
SSKJ
odprodájati -am nedov. (ȃ) prodajati kot del, dele celote: zaradi slabega gospodarjenja je začel odprodajati parcelo za parcelo; ob suši so morali odprodajati živino
SSKJ
oglédati -am dov., ogléj in oglèj ogléjte, stil. oglédi oglédite (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. z gledanjem zaznati: ogledati koga; ogledati sobo; nahitro se je ogledala v ogledalu; ogledali so si vso deželo; razstavo so si ogledali skupinsko
  2. 2. zastar. zagledati: ogledal ga je pred seboj; nenadoma je ogledala znanca
    oglédati se 
    1. 1. ekspr., v zvezi z za začeti iskati, poiskati: moraš se ogledati za kakim delom; oglejte se za službo; moramo se ogledati za stanovanjem / ogledati se za nevesto
      ●       star. nanjo se oglej po njej se zgleduj
    2. 2. redko razgledati se: ogledal se je okrog in sedel
    oglédan -a -o: to je bilo hitro ogledano
    ●     pog. parcelo za hišo imam že ogledano poznam parcelo, ki jo bom verjetno kupil za hišo
SSKJ
parcéla -e ž (ẹ̑) odmerjeni del zemljišča, določen glede na lastništvo ali namen uporabe: izmeriti parcelo; prodal je vse svoje parcele; gozdne in travniške parcele; meja parcele / gradbena parcela na kateri je (lahko) stavba
// razdeliti zemljišče na parcele
♦ jur. odpisati parcelo
SSKJ
parcélen -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na parcelo: parcelna meja / parcelna razporeditev zemljišča
♦ geod. parcelna številka številka parcele v katastrski mapi; polit., soc. parcelni kmet kdor se preživlja z obdelovanjem lastnega majhnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu; parcelno kmetijstvo kmetijsko gospodarstvo, ki temelji na majhnih, razdrobljenih kmečkih zemljiščih
SSKJ
premériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. ugotoviti, določiti, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: premeriti hlode; premeriti parcelo, zemljišče
  2. 2. ekspr. prehoditi: hitro je premeril pot; premeril je sobo podolgem in počez; dijaki so premerili vso deželo prepotovali; z lahkimi koraki je premeril razdaljo; peš je premeril gozd, mesto
  3. 3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom (na hitro) pogledati, ogledati: premeril jo je od nog do glave; premeriti s prezirom, sovraštvom; kritično, molče, ostro ga je premerila / premerila jih je s srepimi očmi, pogledi
  4. 4. nav. ekspr. oceniti, ovrednotiti: povzpel se je na prste in premeril razdaljo / premeril je svoje dotedanje delo / s hitrim pogledom je premerila dragoceni nakit
    premérjen -a -o: premerjeno zemljišče
SSKJ
prepláčati in preplačáti -am dov. (á á á) plačati za kaj več, kot je vredno: preplačati delo koga; parcelo je preplačal / preplačati za sto dinarjev
● ekspr. to je meso, da ga ne preplačaš zelo kvalitetno, okusno
    prepláčan -a -o: posestvo je gotovo preplačano
    ●     vrniti preplačane davke preveč plačane
SSKJ
razčléniti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 
  1. 1. razdeliti celoto na zaključene dele, enote: razčleniti parcelo; razčleniti prostor s premičnimi stenami / hribi razčlenijo pokrajino v tri dele
    // narediti kaj členovito: delovanje morja je razčlenilo jadransko obalo; doline, gorovja in reke razčlenijo relief dežele
  2. 2. ugotoviti sestavne dele česa: nekateri elementi umetnine se ne dajo razčleniti; razčleniti roman; razčleniti do najmanjših podrobnosti; kritično razčleniti
    ●     v govoru je razčlenil njegovo revolucionarno delovanje prikazal, predstavil; publ. hitro so morali razčleniti nastali položaj presoditi, oceniti
    ♦     arhit. z lizenami razčleniti fasado; lingv. razčleniti stavek; šol. razčleniti učni načrt
    razčlénjen -a -o: dobro razčlenjen problem; naša obala je zelo razčlenjena
    ♦     alp. plezati po dobro razčlenjenem kaminu
SSKJ
stavíšče -a s (í) star. gradbišče: pripeljati les na stavišče
● star. kupiti stavišče za hišo gradbeno parcelo
SSKJ
uglédati -am dov., ugléj in uglèj ugléjte, stil. uglédi uglédite (ẹ́ ẹ̑) zagledati: ugledati človeka, žival; ugledati hišo ob cesti; nenadoma, takoj, že oddaleč jo je ugledal; če sta se ugledala, sta se ognila drug drugemu
● star. knjiga je ugledala beli dan je izšla; star. tu je ugledal luč sveta tu se je rodil
    ugledávši zastar.: ugledavši gosta, mu je tekel naproti
    uglédan -a -o: nenadoma ugledano vozilo je izginilo
    ●     pog. parcelo za hišo imam že ugledano poznam parcelo, ki jo bom verjetno kupil za hišo
SSKJ
vózen in vôzen -zna -o prid. (ọ̄; ó) 
  1. 1. nanašajoč se na vožnjo ali voženje: vozne lastnosti, sposobnosti, zmogljivosti avtomobila / vozni čas; vozna hitrost / na parcelo vodi vozna pot / vozni listek; vozni park prevozna sredstva kake ustanove, podjetja; vozne olajšave znižanje cene za prevoz
    // publ. avtomobil je v voznem stanju / v oglasih kombi, vozen, prodam
  2. 2. v zvezi vozni red kar vnaprej in za daljše časovno obdobje določa čas prihoda, odhoda (javnih) prometnih sredstev: izdelati, sestaviti vozni red; promet teče po voznem redu; avtobusni, ladijski, železniški vozni red / kupiti vozni red
    ●     cesta zaradi neurja ni vozna se po njej ne da voziti; publ. sestaviti vozni red za turnejo moštva po inozemstvu program, načrt; žarg. organizatorji so zaradi slabega vremena spremenili vozni red tekmovanja vnaprej določen načrt za njegov potek
    ♦     avt. (vozni) pas del ceste, cestišča, po katerem poteka promet v eno smer; elektr., žel. vozni vod vod za napajanje vozil z električno energijo pri električni vleki; teh. vozne karakteristike vozila; žel. vozni list potrdilo o prevzemu in predaji blaga pri prevozu in o plačani voznini
SSKJ
zaárati -am dov. (ā) dati aro za kaj: zaarati hišo
    zaáran -a -o: parcelo ima že zaarano
SSKJ
zakoličeváti -újem nedov. (á ȗ) postavljati, zasajati kole, količke v zemljo
  1. a) za zaznamovanje na zemljišču: zakoličevati daljnovod, gradbeno parcelo
  2. b) za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju: zakoličevati sadike
    ●     publ. zakoličevati nadaljnji razvoj določati njegovo smer, potek
SSKJ
zamejíčiti -im dov. (í ȋ) redko zamejiti: zamejičiti parcelo
SSKJ
zamejíti -ím dov., zaméjil (ī í) določiti, označiti mejo česa: zamejiti parcelo; zamejiti z ograjo / zamejiti področje raziskave / časovno zamejiti pojav
    zamejèn -êna -o: predmet proučevanja je jasno zamejen; časovno zamejeno dogajanje v drami
Število zadetkov: 21