interesènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
navadno v zvezi z za kdor si prizadeva, se zavzema za kaj, navadno za pridobitev česa: tudi on je interesent za parcelo; število interesentov za stanovanje je precej naraslo / agrarni interesent v socializmu ki se ob agrarni reformi poteguje za dodelitev zemlje / z oslabljenim pomenom: interesenti lahko dobijo knjižno zbirko na obroke; za službo se je priglasilo veliko interesentov prosilcev
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
interesêntka tudi intereséntka -e ž (ē; ẹ̄)
navadno v zvezi z za ženska, ki si prizadeva, se zavzema za kaj, navadno za pridobitev česa: interesentka za parcelo / z oslabljenim pomenom: interesentke naj se zglasijo na upravi podjetja; velja za edino resno interesentko
navadno v zvezi z za ženska, ki si prizadeva, se zavzema za kaj, navadno za pridobitev česa: interesentka za parcelo / z oslabljenim pomenom: interesentke naj se zglasijo na upravi podjetja; velja za edino resno interesentko
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
obrobíti in obróbiti -im dov. (ī ọ́)
1. narediti rob: obrobiti krilo, prt; obrobiti s čipkami, krznom / obrobiti streho s pločevino
2. ekspr. obkrožiti, obstopiti: vojaki so obrobili množico / agave so obrobile pot
● z rdečo črto obrobiti članek občrtati; ekspr. parcelo je obrobil z živo mejo obdal, zasadil
1. narediti rob: obrobiti krilo, prt; obrobiti s čipkami, krznom / obrobiti streho s pločevino
2. ekspr. obkrožiti, obstopiti: vojaki so obrobili množico / agave so obrobile pot
● z rdečo črto obrobiti članek občrtati; ekspr. parcelo je obrobil z živo mejo obdal, zasadil
- obróbljen -a -o:
rdeče obrobljen cvet; s svilo obrobljen ovratnik
● ruta še ni obrobljena zarobljena
♦ zool. obrobljeni kozak hrošč s črnim, rumeno obrobljenim telesom, živeč v stoječih vodah, Dytiscus marginalis
SSKJ²
obzídati tudi obzidáti -am dov. (í á í)
1. postaviti, narediti zid okrog česa: obzidati parcelo, zemljišče
2. obložiti z gradbenim materialom, navadno na notranji strani: obzidati jamo, peč, vodnjak
♦ grad. postaviti, narediti ob obstoječem zidu drug, navadno tanjši zid
1. postaviti, narediti zid okrog česa: obzidati parcelo, zemljišče
2. obložiti z gradbenim materialom, navadno na notranji strani: obzidati jamo, peč, vodnjak
♦ grad. postaviti, narediti ob obstoječem zidu drug, navadno tanjši zid
- obzídan -a -o:
obzidan prostor; peč še ni obzidana; obzidano mesto
SSKJ²
odpísati in odpisáti -píšem dov., odpíšite (í á í)
1. pisno odgovoriti: na vsako pismo takoj odpiše; dolžni so slovensko odpisati / nič mi ne odpišeš
2. narediti, da kaj ne obstaja več ali le v manjši meri: odpisati dolg, posojilo; upal je, da mu bodo nekaj davka odpisali / banka ustrezni znesek odpiše od računa odšteje
3. ekon. zmanjšati vrednost sredstev za del izgubljene vrednosti: odpisati osnovna sredstva, drobni inventar
// opustiti, izločiti sredstva zaradi izgubljene vrednosti: odpisati zastareli stroj; pren., ekspr. odpisali so še eno naših naravnih lepot
4. ekspr. nehati upoštevati koga, računati s kom: posrednike je dokončno odpisal; prehitro si me odpisal / če ne slišiš dobro, te odpišejo / molče so odpisali rabo slovenščine
● evfem. zaradi hude naduhe so ga zdravniki že odpisali ugotovili so, da bo kmalu umrl; niso si več prizadevali za njegovo ozdravljenje
♦ pravn. odpisati parcelo eno od več parcel prenesti iz zemljiškoknjižnega vložka v drug zemljiškoknjižni vložek
1. pisno odgovoriti: na vsako pismo takoj odpiše; dolžni so slovensko odpisati / nič mi ne odpišeš
2. narediti, da kaj ne obstaja več ali le v manjši meri: odpisati dolg, posojilo; upal je, da mu bodo nekaj davka odpisali / banka ustrezni znesek odpiše od računa odšteje
3. ekon. zmanjšati vrednost sredstev za del izgubljene vrednosti: odpisati osnovna sredstva, drobni inventar
// opustiti, izločiti sredstva zaradi izgubljene vrednosti: odpisati zastareli stroj; pren., ekspr. odpisali so še eno naših naravnih lepot
4. ekspr. nehati upoštevati koga, računati s kom: posrednike je dokončno odpisal; prehitro si me odpisal / če ne slišiš dobro, te odpišejo / molče so odpisali rabo slovenščine
● evfem. zaradi hude naduhe so ga zdravniki že odpisali ugotovili so, da bo kmalu umrl; niso si več prizadevali za njegovo ozdravljenje
♦ pravn. odpisati parcelo eno od več parcel prenesti iz zemljiškoknjižnega vložka v drug zemljiškoknjižni vložek
- odpísan -a -o:
razprodaja odpisanih tovornjakov; dolg mu bo do polovice odpisan
SSKJ²
odprodájati -am nedov. (ȃ)
prodajati kot del, dele celote: zaradi slabega gospodarjenja je začel odprodajati parcelo za parcelo; ob suši so morali odprodajati živino
prodajati kot del, dele celote: zaradi slabega gospodarjenja je začel odprodajati parcelo za parcelo; ob suši so morali odprodajati živino
SSKJ²
oglédati -am dov., oglêj in oglèj oglêjte, stil. oglédi oglédite (ẹ́ ẹ̑)
1. z gledanjem zaznati: ogledati koga; ogledati sobo; na hitro se je ogledala v ogledalu; ogledali so si vso deželo; razstavo so si ogledali skupinsko
2. zastar. zagledati: ogledal ga je pred seboj; nenadoma je ogledala znanca
1. z gledanjem zaznati: ogledati koga; ogledati sobo; na hitro se je ogledala v ogledalu; ogledali so si vso deželo; razstavo so si ogledali skupinsko
2. zastar. zagledati: ogledal ga je pred seboj; nenadoma je ogledala znanca
- oglédati se
1. ekspr., v zvezi z za začeti iskati, poiskati: moraš se ogledati za kakim delom; oglejte se za službo; moramo se ogledati za stanovanjem / ogledati se za nevesto
● star. nanjo se oglej po njej se zgleduj
2. razgledati se: ogledal se je okrog in sedel
- oglédan -a -o:
to je bilo hitro ogledano
● pog. parcelo za hišo imam že ogledano poznam parcelo, ki jo bom verjetno kupil za hišo
SSKJ²
parcéla -e ž (ẹ̑)
odmerjeni del zemljišča, določen glede na lastništvo ali namen uporabe: izmeriti parcelo; prodal je vse svoje parcele; gozdne in travniške parcele; meja parcele / gradbena parcela na kateri je (lahko) stavba / razdeliti zemljišče na parcele
♦ pravn. odpisati parcelo
odmerjeni del zemljišča, določen glede na lastništvo ali namen uporabe: izmeriti parcelo; prodal je vse svoje parcele; gozdne in travniške parcele; meja parcele / gradbena parcela na kateri je (lahko) stavba / razdeliti zemljišče na parcele
♦ pravn. odpisati parcelo
SSKJ²
parcélen -lna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na parcelo: parcelna meja / parcelna razporeditev zemljišča
♦ geod. parcelna številka številka parcele v katastrski mapi; polit., soc. parcelni kmet kdor se preživlja z obdelovanjem lastnega majhnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu; parcelno kmetijstvo kmetijsko gospodarstvo, ki temelji na majhnih, razdrobljenih kmečkih zemljiščih
nanašajoč se na parcelo: parcelna meja / parcelna razporeditev zemljišča
♦ geod. parcelna številka številka parcele v katastrski mapi; polit., soc. parcelni kmet kdor se preživlja z obdelovanjem lastnega majhnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu; parcelno kmetijstvo kmetijsko gospodarstvo, ki temelji na majhnih, razdrobljenih kmečkih zemljiščih
SSKJ²
premériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. ugotoviti, določiti, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: premeriti hlode; premeriti parcelo, zemljišče
2. ekspr. prehoditi: hitro je premeril pot; premeril je sobo po dolgem in počez; dijaki so premerili vso deželo prepotovali; z lahkimi koraki je premeril razdaljo; peš je premeril gozd, mesto
3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom (na hitro) pogledati, ogledati: premeril jo je od nog do glave; premeriti s prezirom, sovraštvom; kritično, molče, ostro ga je premerila / premerila jih je s srepimi očmi, pogledi
4. nav. ekspr. oceniti, ovrednotiti: povzpel se je na prste in premeril razdaljo / premeril je svoje dotedanje delo / s hitrim pogledom je premerila dragoceni nakit
1. ugotoviti, določiti, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: premeriti hlode; premeriti parcelo, zemljišče
2. ekspr. prehoditi: hitro je premeril pot; premeril je sobo po dolgem in počez; dijaki so premerili vso deželo prepotovali; z lahkimi koraki je premeril razdaljo; peš je premeril gozd, mesto
3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom (na hitro) pogledati, ogledati: premeril jo je od nog do glave; premeriti s prezirom, sovraštvom; kritično, molče, ostro ga je premerila / premerila jih je s srepimi očmi, pogledi
4. nav. ekspr. oceniti, ovrednotiti: povzpel se je na prste in premeril razdaljo / premeril je svoje dotedanje delo / s hitrim pogledom je premerila dragoceni nakit
- premérjen -a -o:
premerjeno zemljišče
SSKJ²
prepláčati in preplačáti -am dov. (á á á)
plačati za kaj več, kot je vredno: preplačati delo koga; parcelo je preplačal / preplačati za sto evrov
● ekspr. to je meso, da ga ne preplačaš zelo kvalitetno, okusno
plačati za kaj več, kot je vredno: preplačati delo koga; parcelo je preplačal / preplačati za sto evrov
● ekspr. to je meso, da ga ne preplačaš zelo kvalitetno, okusno
- prepláčan -a -o:
posestvo je gotovo preplačano
● vrniti preplačane davke preveč plačane
SSKJ²
razčléniti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. razdeliti celoto na zaključene dele, enote: razčleniti parcelo; razčleniti prostor s premičnimi stenami / hribi razčlenijo pokrajino v tri dele
// narediti kaj členovito: delovanje morja je razčlenilo jadransko obalo; doline, gorovja in reke razčlenijo relief dežele
2. ugotoviti sestavne dele česa: nekateri elementi umetnine se ne dajo razčleniti; razčleniti roman; razčleniti do najmanjših podrobnosti; kritično razčleniti
● v govoru je razčlenil njegovo revolucionarno delovanje prikazal, predstavil; publ. hitro so morali razčleniti nastali položaj presoditi, oceniti
♦ arhit. z lizenami razčleniti fasado; jezikosl. razčleniti stavek; šol. razčleniti učni načrt
1. razdeliti celoto na zaključene dele, enote: razčleniti parcelo; razčleniti prostor s premičnimi stenami / hribi razčlenijo pokrajino v tri dele
// narediti kaj členovito: delovanje morja je razčlenilo jadransko obalo; doline, gorovja in reke razčlenijo relief dežele
2. ugotoviti sestavne dele česa: nekateri elementi umetnine se ne dajo razčleniti; razčleniti roman; razčleniti do najmanjših podrobnosti; kritično razčleniti
● v govoru je razčlenil njegovo revolucionarno delovanje prikazal, predstavil; publ. hitro so morali razčleniti nastali položaj presoditi, oceniti
♦ arhit. z lizenami razčleniti fasado; jezikosl. razčleniti stavek; šol. razčleniti učni načrt
- razčlénjen -a -o:
dobro razčlenjen problem; naša obala je zelo razčlenjena
♦ alp. plezati po dobro razčlenjenem kaminu
SSKJ²
SSKJ²
uglédati -am dov., uglêj in uglèj uglêjte, stil. uglédi uglédite (é ȇ)
zagledati: ugledati človeka, žival; ugledati hišo ob cesti; nenadoma, takoj, že od daleč jo je ugledal; če sta se ugledala, sta se ognila drug drugemu
● star. knjiga je ugledala beli dan je izšla; star. tu je ugledal luč sveta tu se je rodil
zagledati: ugledati človeka, žival; ugledati hišo ob cesti; nenadoma, takoj, že od daleč jo je ugledal; če sta se ugledala, sta se ognila drug drugemu
● star. knjiga je ugledala beli dan je izšla; star. tu je ugledal luč sveta tu se je rodil
- ugledávši zastar.:
ugledavši gosta, mu je tekel naproti
- uglédan -a -o:
nenadoma ugledano vozilo je izginilo
● pog. parcelo za hišo imam že ugledano poznam parcelo, ki jo bom verjetno kupil za hišo
SSKJ²
vózen2 in vôzen -zna -o prid. (ọ̄; ó)
1. nanašajoč se na vožnjo ali voženje: vozne lastnosti, sposobnosti, zmogljivosti avtomobila / vozni čas; vozna hitrost / na parcelo vodi vozna pot / vozni listek; vozni park prevozna sredstva kake ustanove, podjetja; vozne olajšave znižanje cene za prevoz / publ. avtomobil je v voznem stanju / v oglasih kombi, vozen, prodam
2. v zvezi vozni red kar vnaprej in za daljše časovno obdobje določa čas prihoda, odhoda (javnih) prometnih sredstev: izdelati, sestaviti vozni red; promet teče po voznem redu; avtobusni, ladijski, železniški vozni red / kupiti vozni red
● cesta zaradi neurja ni vozna se po njej ne da voziti; pog. sestaviti vozni red za turnejo moštva po inozemstvu program, načrt; pog. organizatorji so zaradi slabega vremena spremenili vozni red tekmovanja vnaprej določen načrt za njegov potek
♦ elektr., žel. vozni vod vod za napajanje vozil z električno energijo pri električni vleki; teh. vozne karakteristike vozila; žel. vozni list potrdilo o prevzemu in predaji blaga pri prevozu in o plačani voznini
1. nanašajoč se na vožnjo ali voženje: vozne lastnosti, sposobnosti, zmogljivosti avtomobila / vozni čas; vozna hitrost / na parcelo vodi vozna pot / vozni listek; vozni park prevozna sredstva kake ustanove, podjetja; vozne olajšave znižanje cene za prevoz / publ. avtomobil je v voznem stanju / v oglasih kombi, vozen, prodam
2. v zvezi vozni red kar vnaprej in za daljše časovno obdobje določa čas prihoda, odhoda (javnih) prometnih sredstev: izdelati, sestaviti vozni red; promet teče po voznem redu; avtobusni, ladijski, železniški vozni red / kupiti vozni red
● cesta zaradi neurja ni vozna se po njej ne da voziti; pog. sestaviti vozni red za turnejo moštva po inozemstvu program, načrt; pog. organizatorji so zaradi slabega vremena spremenili vozni red tekmovanja vnaprej določen načrt za njegov potek
♦ elektr., žel. vozni vod vod za napajanje vozil z električno energijo pri električni vleki; teh. vozne karakteristike vozila; žel. vozni list potrdilo o prevzemu in predaji blaga pri prevozu in o plačani voznini
SSKJ²
SSKJ²
zakoličeváti -újem nedov. (á ȗ)
postavljati, zasajati kole, količke v zemljo
a) za zaznamovanje na zemljišču: zakoličevati daljnovod, gradbeno parcelo
b) za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju: zakoličevati sadike
● publ. zakoličevati nadaljnji razvoj določati njegovo smer, potek
postavljati, zasajati kole, količke v zemljo
a) za zaznamovanje na zemljišču: zakoličevati daljnovod, gradbeno parcelo
b) za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju: zakoličevati sadike
● publ. zakoličevati nadaljnji razvoj določati njegovo smer, potek
SSKJ²
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 22
Dostopnost