Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

atašé atašêja samostalnik moškega spola [atašé]
    član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Attaché) iz frc. attaché, prvotneje ‛pribočnik’ < ‛kdor je dodeljen’, iz attacher ‛dodeliti’ - več ...
décilítrski décilítrska décilítrsko pridevnik [décilítərski]
    1. ki lahko vsebuje en deciliter snovi
      1.1. del pridevniške zloženke v obliki n-decilitrski ki je v zvezi z določenim številom decilitrov
ETIMOLOGIJA: deciliter
irídij irídija samostalnik moškega spola [irídi]
    v naravi zelo redko prisotna trda, težko taljiva žlahtna kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Ir
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl., frc. iridium, nem. Iridium iz nlat. iridium, iz gr.ī̃ris ‛mavrica’
klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk]
    1. pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala
      1.1. kar spominja na tako pokrivalo
    2. zgornji, širši del gobe na vrhu beta
      2.1. ta del gobe kot hrana, jed
    3. zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke
    4. iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju
STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...
pozávna pozávne samostalnik ženskega spola [pozáu̯na]
    1. trobilo iz dolge cevi z dvema zavojema s pomičnim mehanizmom za spreminjanje tonske višine; SINONIMI: trombon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Posaune, to pa iz stfrc. busine, buisine < lat. būcina ‛lovski, pastirski rog’ - več ...
tángo tánga samostalnik moškega spola [tángo]
    1. zmerno hiter družabni ples v dvočetrtinskem taktu, po izvoru iz Argentine
      1.1. skladba, glasba za ta ples
STALNE ZVEZE: novi tango
FRAZEOLOGIJA: dežela tanga, Za tango sta potrebna dva.
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Tango, frc., angl. tango iz špan. tango, prvotno argentinsko poimenovanje ljudskega plesa ob spremljavi bobna in ‛boben, ki spremlja ta ples’, nejasnega izvora, morda onomatopejsko - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
ávtosalón -a m (ȃ-ọ̑)
prostor za razstavo in prodajo novih avtomobilov: prodajni avtosalon; lastnik avtosalona
// razstava novih modelov avtomobilov: avto bo uradno predstavljen na avtosalonu v Parizu; ženevski avtosalon
SSKJ²
bastíja -e ž (ȋ)
srednjeveška trdnjava z visokimi stražnimi stolpi: stražiti na bastiji / Bastija ječa v Parizu, ki so jo revolucionarji zavzeli leta 1789
// utrdba sploh:
SSKJ²
boéma tudi bohéma -e ž (ẹ̑)
družba boemov, boemi: v Parizu se zbira boema vsega sveta; velemestna boema
// boemstvo: bil je nagnjen k boemi; študentska boema
SSKJ²
boríti se -ím se nedov. (ī í)
1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: boriti se s sovražnikom; junaško se je boril; bataljon se je boril do zadnjega moža; boriti se na nož, na življenje in smrt; boril se je kakor lev; pren. boriti se zoper obup; boriti se sam s seboj; boriti se s težavami; več ur se je boril z valovi
2. zelo si prizadevati za kaj: tekmovalec se bori za prvo mesto; boriti se za kruh, za obstoj, za pravice; bori se, da bi obdržal svoj položaj
// v zvezi s s, z s težavo upirati se čemu: boriti se s solzami, s spancem
3. ekspr. težko hoditi skozi kaj ovirajočega: boriti se skozi zamete
● 
šalj. že štiri dni se krepko bori s cvičkom ga pije; boriti se s smrtjo biti v agoniji, umirati; v Parizu se je hudo boril s francoščino jo je težko in slabo govoril; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; publ. boriti se z ramo ob rami skupaj, složno
    borèč se -éča -e:
    boreč se za enakopravnost; boreče se države
SSKJ²
komúna -e ž (ȗ)
1. publ. občina: razvite in nerazvite komune / sedež komune
2. polit., v socializmu družbenoekonomska in politična samoupravna skupnost kot enota socialistične družbe: vloga komune; občina kot komuna
3. zgod., v srednjem veku mesto s precejšnjo samostojnostjo, samoupravo: razvoj komun v Franciji in Italiji / mestne komune
♦ 
zgod. pariška komuna vodstvo, oblast delavskega razreda v Parizu leta 1871
SSKJ²
lanskoléten -tna -o prid. (ẹ̑)
publ. lanski: lanskoletna proizvodnja; delo je nastalo med njegovim lanskoletnim bivanjem v Parizu / lanskoletna razstava
SSKJ²
latínski -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na jezik starih Rimljanov: latinski napisi na spomenikih; latinske besede; latinsko-slovenski slovar / latinska kultura / latinski jezik / latinska pisava latinica; v srednjem veku so bile šole latinske z latinskim učnim jezikom
2. nanašajoč se na narode, katerih jezik se je razvil iz latinščine: njegov živahni latinski temperament; latinske poteze obraza / latinske dežele / ekspr. organizacija prireditve je bila latinska ne dobra, nekoliko površna / Latinska Amerika države Srednje in Južne Amerike
● 
Latinska četrt četrt v Parizu, kjer so visoke šole; star. tri leta je sedel v latinskih klopeh je obiskoval gimnazijo; ekspr. latinska šola nekdaj srednja šola, gimnazija s poudarkom na latinskem jeziku
♦ 
navt. latinsko jadro trikotno jadro, privezano na poševni križ; rel. latinski križ križ, ki ima spodnji krak daljši; križ, pri katerem se prsti dotaknejo čela, prsi, leve in desne rame; latinska cerkev katoliška cerkev zahodnega obreda; zahodna cerkev
    latínsko prisl.:
    govoriti (po) latinsko; sam.:, star. naredil je nekaj latinskih nekaj razredov gimnazije
SSKJ²
naturalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
pravn. dati državljanstvo: na njegovo prošnjo so ga naturalizirali; pren., knjiž. naturalizirati ideje
    naturalizírati se knjiž.
    prilagoditi se novemu okolju, udomačiti se: po rodu je Jeseničan, a se je že naturaliziral v Mariboru
    naturalizíran -a -o:
    naturalizirani državljani; v Parizu naturalizirani Slovenci
SSKJ²
pánteon -a m (ȃ)
1. antično svetišče, posvečeno vsem bogovom: vidno mesto v panteonu je imel bog sonca; pren. s Prešernom smo stopili v panteon svetovne umetnosti
2. poslopje z grobnico, grobnicami s posmrtnimi ostanki znamenitih ljudi: pokopali so ga v panteonu / Panteon v Parizu
3. vznes. skupnost znamenitih ljudi: ti možje so naš pesniški panteon
SSKJ²
paríški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Pariz: pariški prebivalci; stare pariške ulice / odpeljali so se na pariško razstavo / pariška moda
 
agr. pariška grofica podolgovata zimska hruška z mehkim in sladkim mesom; gastr. pariški zrezek pariško paniran zrezek; pariška salama salama večjega premera s podobnim nadevom, kot ga ima hrenovka, in z manjšimi koščki slanine; zgod. pariška komuna vodstvo, oblast delavskega razreda v Parizu leta 1871
    paríško prisl.:
    pariško se oblači; pariško modra barva barva, podobna barvi plavice
     
    gastr. pariško panirati obdajati živilo pred cvrtjem s plastjo moke in stepenega jajca; sam.:, pog. prosim pet dek pariške pet dekagramov pariške salame
SSKJ²
poljána -e ž (áknjiž.
1. obdelan, kultiviran svet, zlasti glede na lep videz: cvetna, narcisna, žitna poljana / v grški in rimski mitologiji elizijske poljane
2. obsežnejši, razmeroma raven svet; polje: na južnem delu poljane bodo zgradili novo naselje / ko je bil v Parizu, se je večkrat sprehajal po Elizejskih poljanah
● 
publ. bele poljane smučišča; pesn. bojna poljana bojišče
SSKJ²
poslánica -e ž (á)
1. uradno sporočilo, stališče pomembnejšega državnega funkcionarja o kakem vprašanju, dogodku: izročiti poslanico predsedniku; poslanica mladini; v svoji poslanici je pojasnil stališča do mednarodnih vprašanj; odgovor na poslanico / osebna poslanica med šefoma držav; predsednikova novoletna poslanica / poslanica miru
// nav. ekspr. slovesna izjava, sporočilo sploh: pesnikova poslanica / poslanica o poetiki
2. diplomatska predstavnica kake države v tuji državi, za stopnjo nižja od veleposlanice: imenovali so jo za poslanico v Parizu
SSKJ²
prestolováti -újem nedov. (á ȗknjiž.
1. s prislovnim določilom imeti stalni vladarski sedež: kralji so prestolovali v Parizu
// ekspr. imeti delovno mesto: vodja detektivske službe je prestoloval v centru newyorške policije / zravnan je zapuščal sobo, v kateri je nekaj let prestoloval
2. ekspr. ponosno, oblastno sedeti: na čelu mize je prestolovala hišna gospodinja; med gosti je prestoloval mizarski mojster
● 
knjiž. sredi mesta je prestolovala mogočna katedrala kraljevala; ekspr. prestolovati nad podrejenimi imeti oblast
SSKJ²
umetnikovánje -a s (ȃ)
knjiž. umetniško delovanje: od umetnikovanja ni mogel živeti / večletno umetnikovanje v Parizu
Število zadetkov: 62