Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
apatíja -e ž (ȋ) stanje apatičnega človeka; brezčutnost, topost: pasti v apatijo; prebudil se je iz globoke, popolne apatije; apatija do življenja / politična apatija
SSKJ
bojíšče -a s (í) kraj oboroženega spopada: oditi na bojišče; pasti na bojišču; poročila z bojišča; pren. v drugem delu šahovske partije se je bojišče preneslo na kraljevo krilo
SSKJ
bráv -í ž (ȃ) star. ovce: pasti brav
SSKJ
brávka -e ž (á) nar. ovca: pasti bravke
SSKJ
brême -éna s (é ẹ́) 
  1. 1. težek predmet, ki se nosi navadno na ramenih: naložiti si breme; nositi breme na plečih; odložiti, odvreči breme z ramen; opotekati se pod težo bremena / maksimalno dovoljeno breme za vozilo tovor
    // nar. breme dračja butara, sveženj
  2. 2. težava, skrb, nadloga: težko breme mu je padlo od srca; vsak mora nositi svoje breme / breme let, starosti
  3. 3. s prilastkom dolžnost, obveznost: odvzeti ženam gospodinjska bremena; država je prevzela nase breme plačevanja stroškov za vzdrževanje onemoglih
    // nav. mn. dajatev, davščina: pritiskala so ga velika bremena; oprostili so kmeta tlake, desetine in drugih bremen; davčna bremena
    ●     bila je v breme sosedom sosedje so skrbeli zanjo, so jo preživljali; pasti občini v breme živeti na stroške občine
    ♦     ekon. prispevki gredo v breme proračuna se plačujejo iz proračuna; fin. v breme leva stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo obremenitve; knjižiti v breme; jur. dokazno breme
SSKJ
brêzno -a s (é) zelo globoka jama s strmimi stenami: nagniti se nad brezno; pasti, skočiti, strmoglaviti v brezno; globoko brezno; dno temnega brezna; pren. skrivnostno brezno človeškega srca
// ekspr. velika globina: gledal je z mostu v brezno pod seboj / ladja se je potopila v brezno oceana
● star. peklensko brezno pekel
// ekspr., z rodilnikom velika mera česa hudega, žalostnega: pahniti koga v brezno trpljenja; brezno bede, bolečin, obupa
SSKJ
brezúp -a m (ȗ) knjiž. stanje brez upanja: pasti v brezup; spravljati koga v brezup; črn, skrajni brezup / v njegovo srce se je zajedel brezup; z brezupom misliti na prihodnost
SSKJ
búmfniti -em dov. (ú ȗ) ekspr. plosko pasti: bumfnil je v blato
SSKJ
búšiti -im dov. (ú ȗ) 
  1. 1. s silo in z zamolklim šumom udariti na dan: voda buši iz votline; pren. smeh buši iz njega; jeza buši na dan
  2. 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: bušiti iz hiše; bušil je izza vogala; bušiti v sobo / bušiti pokonci; pren. kri buši v glavo
    // s silo se zadeti ob kaj: val buši ob skalo; veter je bušil v nas / smrad buši v obraz
  3. 3. preh., ekspr. s silo vreči: bušil je vanj prgišče peska / bušiti vase kozarec vina; pren. bušil je vanjo psovko; razjezil se je in bušil vanje: Tepci
    ●     ekspr. bušiti na obraz s silo pasti; ekspr. bušiti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
SSKJ
cépniti -em in cêpniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) 
  1. 1. slišno, plosko pasti: hruška je cepnila v travo / pog., ekspr. cepnil je po tleh padel
  2. 2. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: cepnil je iz matematike; že spet je cepnila pri maturi
  3. 3. ekspr. umreti, poginiti: Bodi naš, ali cepni pred pragom! (I. Cankar)
SSKJ
cmôkniti -em dov. (ó ȏ) 
  1. 1. z ustnicami in z jezikom dati nizek, nezveneč glas: izpil je in cmoknil
  2. 2. dati mlaskajoč glas: voda se je prelivala med čermi in včasih glasno cmoknila; brezoseb. poljubil ji je roko, da je kar cmoknilo
  3. 3. preh., pog., šalj. slišno poljubiti: naglo ga je cmoknila na usta / cmoknil ji je poljub na lice
  4. 4. ekspr. slišno, plosko pasti: cmokniti v vodo
  5. 5. preh., pog., ekspr. slišno, plosko udariti: cmokniti vsiljivca po obrazu
SSKJ
číkniti -em dov. (í ȋ) ekspr.  
  1. 1. s silo izpljuniti slino, navadno skozi zobe: voznik čikne in požene; čikniti predse; preh. čikniti rjavo slino
  2. 2. pog. pasti, telebniti: pazi, da ne čikneš, drsi
  3. 3. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: čiknil je v matematiki
SSKJ
čmôkniti -em dov. (ó ȏ) ekspr. slišno, plosko pasti; cmokniti: čmokniti v blato, v vodo; kakor vreča je čmoknil na tla / pazi, da ne čmokneš
SSKJ
čôfniti -em in čófniti -em dov., tudi čofníte; tudi čofníla (ó ȏ; ọ́ ọ̑) ekspr.  
  1. 1. slišno, plosko pasti: težka kaplja je čofnila na tlak
  2. 2. pog. pasti sploh: drži se, da ne boš čofnil
    // žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: ponavlja, lani je čofnil
  3. 3. preh. slišno, plosko udariti z roko: čofnila ga je po licu
SSKJ
čofôtniti -em dov. (ó ȏ) 
  1. 1. slišno, plosko udariti po vodi: riba je čofotnila z repom
  2. 2. pog., ekspr. pasti: zakrilil je z rokami in čofotnil v reko
  3. 3. brezoseb. dati tleskajoč, zamolkel glas: ob vsakem zamahu z veslom je čofotnilo
SSKJ
čréda -e ž (ẹ́) 
  1. 1. večja skupina živali iste vrste: gnati čredo na pašo; pasti čredo; družiti se v črede; vaška, zadružna čreda; čreda krav, ovc; napadla jih je čreda volkov; hoditi kot čreda neurejeno
    // ekspr. na semenj so prignali cele črede; pren. z učiteljico je šla čreda deklic; čreda oblačkov
  2. 2. slabš. neosveščena človeška množica: menil je, da je poklican voditi čredo / uspavati človeško čredo z obljubami
  3. 3. star. skupnost vernikov: krščanska, verna čreda
SSKJ
čréditi -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) agr. pasti živino s stalnim menjavanjem mesta na pašniku: redno črediti
    čréditi se 
    1. 1. družiti se v večje skupine: srnjad se čredi v trope / oblaki se čredijo
    2. 2. nar. vrstiti se, menjavati se: delavci se čredijo pri delu, da ne opešajo / obiski so se neprestano čredili
SSKJ
delírij -a m (í) med. stanje zmedenosti s prividi, navadno v vročici, bledež: pasti v delirij; biti v deliriju; ranjenci so kričali v deliriju; govorila je kakor v deliriju / alkoholni ali pijanski delirij stanje zmedenosti, združeno s podrhtavanjem zaradi alkohola
// ekspr. močna duševna razdraženost: njeno razburjenje je mejilo na delirij; pren. delirij strasti
SSKJ
dólgčas -a [u̯g] m (ọ̑) duševno stanje neugodja, nezadovoljstva, osamljenosti zaradi pomanjkanja primernega dela, družbe, zabave: fanta je mučil dolgčas; čutiti, občutiti dolgčas; po nekaj dneh, polnih neznosnega dolgčasa, je končno le lahko odpotoval / v povedno-prislovni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku dolgčas mi je; v mestu mi je bilo zelo dolgčas; med predstavo mu je postalo dolgčas / dolgčas mi je bilo po prijatelju pogrešal sem ga, želel sem si njegove prisotnosti
// vse te neumnosti dela iz dolgčasa dolgega časa
// ekspr. okolje, okoliščine, ki povzročajo takšno stanje: ne mara v hribe, v tisti dolgčas; kaj te je le prineslo v dolgčas tega podeželskega mesteca / tukaj je grozen dolgčas
● pri nas ni nikoli dolgčas zmeraj se kaj zanimivega, zabavnega zgodi; ekspr. v tem kraju ima dolgčas mlade je (zmeraj) dolgočasno, pusto; ekspr. jesti sam krompir in repo je res dolgčas ni prijetno, ni dobro jesti sam krompir in repo; ekspr. pasti, preganjati, prodajati dolgčas dolgočasiti se; ekspr. preganjati dolgčas ukvarjati se s čim, da ne bi bilo dolgčas
SSKJ
drobníca tudi dróbnica -e ž (í; ọ̄) ovce in koze: čuvati, pasti drobnico; redijo govedo in drobnico; čreda drobnice; meketanje drobnice / psa sta zganjala razkropljeno drobnico
Število zadetkov: 212