Zanima me izvor in pomen priimka Merše. Najstarejši zapis tega priimka sem našel na enem dokumentu iz leta 1499 z območja Kamnika. Eden od podpisnikov dokumeta je bil "Märsche zu Goditsch". Iz najstarejših dosegljivih matičnih knjig župnije Vodice pri Ljubljani je tudi razvidno, da je bilo na začetku 17. st. na tem območju več družin s tem priimkom. Kaj več mi ni znanega.
Zadetki iskanja
Ali gre izvor priimka Šček povezovati z glasom srake?
Bojda je Merku razlagal izvor tega priimka, a ne vem nič več od tega.
Ali so priimki na -ski/-čki domačega izvora ali gre za migracije z juga?
Zanima me izvor priimkov Cukjati, Čar, Močnik, Osenar, Ševerkar, Štrajn, Zelenec.
Kateri samoglasnik je naglašen v priimku Petaros?
Katera od spodnjih povedi je pravilna?
- Sprehajala sem se po Ulici bazoviških junakov.
- Sprehajala sem se po ulici Bazoviških junakov.
- Sprehajala sem se po Ulici Bazoviških junakov.
- Sprehajala sem se po ulici bazoviških junakov.
V soglasju z izdajateljem prevajam pravila namizne igre Kellia. V napotkih za prevajanje so avtorji priporočili, da se grška beseda kellion (pl. kellia) ohranja tudi v prevodu.
Zastavilo se je vprašanje, ali naj kellion, pl. kellia, obravnavamo kot:
- samostalnik moškega spola (kellion, kelliona, pl. kellioni, kellionov...),
- samostalnik ženskega spola (kellion, kellione, kellioni, ..., pl. kellione, kellion,...),
- ali pa celo, da bi edninska oblika kellion, ki bi jo v ednini sklanjali po moški sklanjatvi (po zgledu stadion), v množinski obliki spremenila spol v ž.: kellia, kellij.
Zanima me, kako bi si lahko razlagal nastanek priimka VRTOVEC oz. VERTOVEC ali izpeljanke Vertouz itd. In kdaj naj bi priimki na Slovenkem (in Primorskem) časovno nastali. Gre namreč za moj priimek; izhajam z Vipavskega in tam je tudi največ Vrtovcev v Sloveniji. Kar preveč preprosta se mi zdi razlaga, da bi nastal iz besede VRT; prej morda od naselja VRTOVIN (Ortoana) na Vipavskem, ki je z listinami dokazano obstajalo že l. 1001. (Je pa orto v italijanščini zelenjavni vrt, v latinščini pa Hortus...).
Prosim za pojasnitev pravilne rabe toponima za kraj (danes italijanski Redipuglia), ki zaradi avtohtone naseljenosti in polpreteklih dogodkov zaseda pomemben prostor v slovenski duhovni zgodovini. Zaradi različnih nesoglasnih teorij je nujna standardizacija v prid uporabe strokovno čim bolj utemeljene inačice.