Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
čúti2 čújem nedov. čúj -te, -èč -éča in -óč; čúl/čùl čúla, čút, čút -a; čútje; (čút/čùt) (ú ȗ) pešaj. bedeti: ~ pri bolniku vso noč; čuti nad kom/čim ~ ~ otrokovim zdravjem paziti na, skrbeti za otrokovo zdravje
Celotno geslo Etimološki
čúti čȗjem nedov. in dov.
Svetokriški
čuti čujem nedov. 1. čuti, bedeti: per s. Roshenkranzu vam nej mogozhe zhuti nedol. ǀ ta kateri drema nemore zhujti nedol., inu ta kateri zhuje 3. ed. nedrema ǀ kadar paku ſi shlushimo lahku zhujemo 1. mn. ǀ kulikain urr po nozhi vij zhujete 2. mn. ǀ ſe oberne k'ſvojm nar lubiſhim Iogrom, inu ijm je djal: zhujte vel. 2. mn., inu molite ǀ sa dobizhik teh rib cello nuzh ste zhuli del. mn. m 2. paziti: Ta nepametna shivina doij, redij, skerbi, inu zhuje 3. ed. ter brani ſvoje mlade ǀ obeden ble nezzhuje +3. ed., inu neskerby
SSKJ²
čúvati -am nedov. (ū)
1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa: pes čuva hišo; čuvati gozd pred požarom; čuva jo ko punčico svojega očesa
// imeti v oskrbi, varstvu: pastir čuva čredo; čuvati avtomobile na parkirnem prostoru; čuvati sosedovega otroka
2. prizadevati si, da se kaj ohrani: čuvati obleko / čuvati javni red, samostojnost
3. zastar. posvečati čemu vso skrb; bedeti: kapitan čuva nad usodo ladje
    čúvati se 
    paziti se, izogibati se: čuvati se psa / čuvati se prenagljenosti
    čúvan -a -o:
    skrbno čuvana skrivnost
Pravopis
čúvati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; čúvanje (ú; ȗ) koga/kaj pred kom/čim ~ gozd pred požarom; ~ čredo, otroka
čúvati se -am se (ú; ȗ) koga/česa ~ ~ psa, nevarnosti paziti se, izogibati se
Celotno geslo Etimološki
čūvati -am nedov.
Celotno geslo Kostelski
čuvati ► ˈčuvat -an nedov.
Celotno geslo Vezljivostni G
čúvati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj izogibati se koga/česa
Fant se /skrbno/ čuva slabe družbe.
Prekmurski
dejánje tudi djánje -a s dejanje: s tem dejanjom KOJ (1914), 105; Djánye Apoſtolov KŠ 1754, 3; toga djánya po'zelejnye KŠ 1754, 60; na szvoje djánye paziti KOJ 1845, 15; tak i vdjányi naſſem TF 1715, 15; Zdjányem i zgovorjejnyem poſtüj Otso KŠ 1754, 33; z-rejcsom i djányom KOJ 1845, 4
SSKJ²
delovánje -a s (ȃ)
glagolnik od delovati:
a) razdiralno delovanje valov; delovanje strupa, zdravila / delovanje bakterij
b) ustaviti društveno delovanje; politično delovanje med ljudmi; obsojen je bil zaradi protidržavnega delovanja / napisal je spomine o svojem delovanju v raznih krajih; sodniško delovanje
c) paziti na delovanje stroja; delovanje celic / pravilno delovanje jeter, srca
♦ les. delovanje lesa krčenje in širjenja lesa zaradi sušenja ali vpijanja vlage
Celotno geslo Frazemi
dèž Frazemi s sestavino dèž:
bíti kot dèž v prátiki, držáti se kot dèž v prátiki, govoríti kot dèž, iméti bŕke [postrížene] na dèž, iméti lasé [počesáne, postrížene] na dèž, jokáti kot dèž, kot puščáva dežjà, množíti se kot góbe po dežjù, nastájati kot góbe po dežjù, nastáti kot góbe po dežjù, pogánjati kot góbe po dežjù, pojávljati se kot góbe po dežjù, potrebováti kàj kot puščáva dèž, príti z dežja pod káp, rásti kot góbe po dežjù, vzníkati kot góbe po dežjù, vzníkniti kot góbe po dežjù, z dežjà pod káp
Celotno geslo eSSKJ
dínar dínarja samostalnik moškega spola [dínar]
    1. denarna enota Srbije in nekaterih drugih držav
      1.1. kovanec v vrednosti te enote
    2. denarna enota nekdanje Jugoslavije in nekdanja denarna enota Hrvaške in Bosne in Hercegovine
    3. ekspresivno denar
FRAZEOLOGIJA: gledati na vsak dinar, ne imeti niti dinarja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. dȉnār in srgr. iz lat. dēnārius ‛srebrnik’, prvotno ‛novec za deset enot’, iz dēnī ‛po deset’ - več ...
Prekmurski
dostójno prisl.
1. dostojno, častno: Gda ſivé doſztoino ſztov vecſérjov Goſzpodnovov TF 1715, 44; niti dácse vecs ne proſzijo, liki je dosztojno KŠ 1754, 219; Ki bi ſze mogao doſztojno ſzmilüvati nad neznajoucsimi KŠ 1771, 678; Doſztojno je, naj ti zvrejdnim tálom hválo dám KŠ 1771, 818; Bogá hváliti doſztojno BKM 1789, 357; Zaisztino, je vrejdno, dosztojno, naj tebi hválo dámo KM 1783; naj tüha ino pokorna bode, nyega ſze doſztojno poſtüje SIZ 1897, 10; naj bi eto tesko delo doſztojno i pobo'zno ſzkoncsao BRM 1823, IV; nyega dosztojno csesztijo KAJ 1848, 8; Doſztojno ſze sztoga ſzpomenouti SŠ 1796, 12
2. dostojno, spodobno: Vszáki more dosztojno oblecseni v-solo priti KOJ 1845, 8; solarje znájo dosztojno paziti KOJ 1845, 16; vu šolo dostójno vnyô ſtôpi BJ 1886, 4; se je tebi voprositi dostójno BJ 1886, 5
SSKJ²
dŕža -e ž (ŕ)
način držanja telesa, zlasti pri hoji ali sedenju: otrok ima zelo lepo držo; paziti na pravilno držo; spoznal ga je po značilni drži; narejena, neprisiljena, slaba drža; sproščena drža rok; telesna drža / plesna drža; pokončna, sedeča, stoječa drža
// s tem izraženo duševno stanje, razpoloženje: samozavestna, vzvišena drža; bližal se mu je v spoštljivi drži; postavil se je v togo, uradno držo; pren., publ. obsojanja vredna moralna drža
Celotno geslo Frazemi
évro Frazemi s sestavino évro:
glédati na vsák évro, pazíti na vsák évro
Celotno geslo eSSKJ
fókstrot fókstrota samostalnik moškega spola [fókstrọt]
    1. počasnejši družabni ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike
      1.1. skladba za ta ples
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. foxtrot, iz fox ‛lisica’ + trot ‛drnec, dir’
Celotno geslo Sprotni
fótolôvec samostalnik moškega spola
    kdor načrtno išče in fotografira živali 
Celotno geslo Etimološki
garȃža -e ž
Celotno geslo Etimološki
gȃrdedáma -e ž
Celotno geslo Etimološki
garderọ̑ba -e ž
Število zadetkov: 200