Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
cvrčáti -ím nedov. (á í) 
  1. 1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi: črički, kobilice, lastovke cvrčijo
    // dajati cvrčanju podobne glasove: mast cvrči v ponvi; sveča dogoreva in cvrči
  2. 2. ekspr. živahno in brezskrbno govoriti; čebljati: dekletce kar naprej cvrči
    cvrčèč -éča -e: kaplje cvrčeč padajo v ogenj; cvrčeča pečenka
SSKJ
dražíti in drážiti -im, in drážiti -im nedov. (ī á; á ā) 
  1. 1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: prah draži pljuča; dražiti oči s solzivcem; dražiti živce; brezoseb. draži ga h kašljanju, na kašelj / pečenka ga prijetno draži v nos; sadje draži tek pospešuje, veča
    // razvnemati, podžigati: dražiti domišljijo; skrivnost je dražila dekličino radovednost
  2. 2. spravljati koga v razburjenost, jezo: paglavci dražijo berača; to ga draži kot rdeča ruta bika / dražiti čebele, psa / dražijo jo, da ima fanta; vsi jo dražijo z njim šalijo se, ker ga ima rada, ker jo ima rad; zelo me draži, da ga nisem spoznala
  3. 3. redko hujskati, podpihovati: dražil je ravnatelja proti meni
    dražèč -éča -e: dražeč nemir; dražeča snov
SSKJ
glazírati -am nedov. in dov. (ȋ) prekrivati z glazuro: glazirati posodo / glazirati pecivo z jajčno glazuro oblivati, prelivati
    glazíran -a -o: glaziran lonec; glazirana opeka; glazirana pečenka, torta
SSKJ
kôzlov -a -o tudi kozlóv tudi kozlòv -óva -o prid. (ó; ọ́; ȍ ọ́) nanašajoč se na kozle: kozlovi bobki; kozlova koža / kozlova pečenka
SSKJ
lédven -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ledje: pri padcu si je poškodoval desni ledveni del; ledvene mišice / ledvene bolečine zaradi ledvičnih bolezni / moški tega plemena nosijo ledvena oblačila / odreti križni in ledveni del zaklane živali / zastar. ledvena pečenka ledvična pečenka
 
anat. ledvena vretenca vretenca med prsnimi in križnimi vretenci; med. ledveni usek nenadne ostre bolečine v ledjih ali v križu; lumbago
SSKJ
ledvíčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ledvico: ledvično tkivo / ledvično vnetje; žarg. ledvična dieta dieta za bolne na ledvicah
 
anat. ledvični meh votlina v sredi ledvice, v kateri se zbira seč; ledvične čašice lijakaste votlinice v ledvični sredici; ledvična sredica notranji del ledvice; gastr. ledvična pečenka meso s spodnjega dela telečjega hrbta z delom ledvice; jed iz tega mesa; med. ledvični kamen trda, kamnu podobna tvorba iz snovi, ki so v seču
SSKJ
másten -tna -o prid., mástnejši (á) 
  1. 1. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti: mastni kosi mesa; mastni ocvirki; mastna pečenka / kupil je mastno kremo za obraz in roke; mastna šminka / masten zajtrk
    // zelo zabeljen: žganci so bili rahli in mastni; rad ima mastne jedi
    // nav. ekspr. zelo debel, rejen: zaklali so mastnega prašiča / človek z mastnimi lici
  2. 2. pokrit z maščobo: njegovi lasje so bili gladki in mastni / mastna površina / ekspr. masten kamen
    // umazan od maščobe, masti: bil je masten okrog ust; mastna skleda, žlica
  3. 3. mehek, lepljiv: masten gnoj; mastna glina, zemlja; mastno apno, blato / mastne njive
  4. 4. ekspr. zelo velik, obilen: masten dobiček, zaslužek; masten plen; dati mastno napitnino / službo ima mastno zelo donosno
  5. 5. ekspr. nespodoben, nedostojen: pripovedovati mastne šale, zgodbice / mastna kletev, psovka
    ● 
    ekspr. masten glas pretirano prijazen; publ. mastni tisk krepki in polkrepki tisk; nar. štajersko mastna nedelja pustna nedelja; ekspr. dobil je mastno zaušnico silovito, močno
    ♦ 
    agr. prašič mastne pasme prašič, ki se goji za pridobivanje slanine; grad. mastna malta malta s povečano količino apna; kozm. mastna koža koža, ki izloča veliko maščobe; min. mastni sijaj sijaj kot pri z mastjo prevlečeni površini; usnj. mastno strojenje strojenje z ribjim oljem na irh
    mástno prisl.: mastno in slastno se gostiti; to so morali mastno plačati; mastno je zaklel
    mástni -a -o sam.: mastne pripovedovati; naložila sta mu precej mastnih; pojesti nekaj mastnega
SSKJ
mréžen -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mrežo: taborišče je bilo obdano z visoko mrežno ograjo / velikost mrežnih zank; mrežna okenca / redko mrežna vrata mrežasta vrata
♦ 
agr. mrežna brana brana iz gibljivih členkov za odstranjevanje plevela; ekon. mrežno načrtovanje nauk o načrtovanju velikih del; elektr. mrežna prednapetost napetost med prvo mrežico in katodo elektronke; gastr. mrežna pečenka meso s svinjskega hrbta z dišavami, zavito v (tkivno) mrežico
SSKJ
okúsen1 -sna -o prid., okúsnejši (ú ū) 
  1. 1. ki ima prijeten okus: okusna hrana; pripravlja zelo okusne jedi; okusna pečenka / ta rastlina je znana po velikih okusnih sadovih
  2. 2. ki ustreza merilom o lepem, primernem, skladnem: nosila je zelo okusno obleko; okusna oprema knjige; cvetlice v okusnih vazah; razstava je bila lepša in okusnejša kot lani / ekspr. napisi niso bili ravno okusni niso bili primerni
    okúsno prisl.: okusno se oblačiti; okusno pripravljati hrano; okusno počesani lasje; okusno urejeno stanovanje
SSKJ
pečenína -e ž (í) star. pečenka: obirati pečenino
SSKJ
pečênje -a (é) 
  1. 1. glagolnik od peči: pečenje kruha, mesa; delo pri pečenju / pečenje na žaru; meso za pečenje
  2. 2. pečenka: jesti pečenje; zadišalo je po pečenju in vinu
SSKJ
pečénka -e ž (ẹ́) jed iz pečenega mesa: jesti, pripraviti pečenko; ekspr. mastiti se s pečenko; okusna pečenka / mrzla pečenka; svinjska, telečja pečenka
 
žarg., rib. pečenka podust; poljud. pljučna pečenka goveje meso s hrbtnega dela ob ledvicah, strok. goveji file
 
gastr. ledvična pečenka meso s spodnjega dela telečjega hrbta z delom ledvice; jed iz tega mesa; mrežna pečenka meso s svinjskega hrbta z dišavami, zavito v (tkivno) mrežico
SSKJ
pljúčen -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na pljuča: pljučno tkivo / prebolel je več pljučnih bolezni / pljučni kirurg kirurg za operacije pljuč; pljučna tuberkuloza
● 
poljud. pljučna pečenka goveje meso s hrbtnega dela ob ledvicah, strok. goveji file
♦ 
anat. pljučni mehurček najmanjša votlinica v pljučih; pljučni krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi pljuča; pljučni vrh koničasti, zgornji del pljučnega krila; pljučna arterija arterija, ki dovaja kri v pljuča; pljučna mrena mrena, ki obdaja pljuča; med. pljučni infarkt; pljučna kuga pljučnica, ki jo povzroča bacil kuge; pljučno krilo vsak od dveh delov pljuč; nav. mn., zool. pljučni meh kožni izrastek pljuč pri pticah, ki sega med drobovje, mišice in v votle kosti
SSKJ
posében -bna -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih: to so posebni sadeži; mladiče hranijo s posebno krmo; listi so prepojeni s posebno snovjo; v prodaji so posebne znamke / roža posebnega vonja; posebna oblika česa / poseben odtenek te teorije; prihajam k vam s posebno prošnjo, željo
    // ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih ljudi: težko je razumeti tako poseben značaj; spoznati je hotel tudi njegove posebne lastnosti / ima posebno držo, hojo / on je zelo poseben človek / posebnih znamenj nima
  2. 2. ki se glede na svojo vrsto pojavlja
    1. a) drugače: obravnavati tudi posebne primere; to je posebna problematika / posebne okoliščine, razmere / posebno stanje domišljije / posebna raba besede nenavadna, neobičajna
    2. b) razmeroma redko: uporabiti poseben izraz namesto splošnega; označil jih je s posebnimi imeni / obleka za posebne priložnosti
  3. 3. ki je samo za določen namen: odprli so poseben kinematograf; v ta namen so ustanovili poseben sklad; poslali so mu posebnega sla; vprašanje rešuje posebna komisija; posebna soba za goste / za mleko ima poseben lonec / posebni dopisnik dopisnik, poslan kam z določeno nalogo in za določen čas; imenovan je za posebnega svetovalca predsednika; prispel je posebni vlak
  4. 4. ki ni sestavni del česa drugega: poseben dodatek k plači; predavanja bodo izšla v posebni knjigi; skleniti posebno pogodbo; za gradnjo mora imeti posebno dovoljenje / uvedli so posebno štetje / posebna zgodovina / to je njihova posebna pravica / posebni mir mir, ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike; posebna izdaja časopisa
    // ki se glede na odnos koga razlikuje od drugih svoje vrste: pri tem ima on posebne interese; prišli so s posebnim namenom; za to ima svoje posebne vzroke / publ. v naši literaturi zavzema ta pisatelj posebno mesto / publ. raziskave s posebnim ozirom na praktično uporabnost
  5. 5. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: ima poseben dar za petje; do glasbe ima posebno strast / dajati čemu poseben poudarek; užival je poseben ugled; izkazati komu posebno čast; posvetiti posebno pozornost, skrb čemu; posebno priznanje, zaupanje / predstava je bila zanj posebno doživetje veliko, lepo
  6. 6. v nikalnih stavkih izraža omejevanje: tam posebne izbire ni bilo / ni ravno poseben lovec, pevec / z vremenom nismo imeli posebne sreče vreme ni bilo ugodno, lepo
    // poudarja zanikanje: za delo nima posebne volje; sin mu ni delal posebnega veselja
    ♦ 
    gastr. posebna salama salama manjšega premera s podobnim nadevom kot hrenovka; jur. splošni in posebni del zakona; mat. posebno število število, ki se piše s številko; zal. posebni odtis posebej vezan sestavek, ki izide v knjigi, reviji
    posébno 
    1. 1. prislov od poseben: znala je tako posebno pogledati; te rože dišijo prav posebno / svojega razpoloženja ni posebno skrival; zanjo ni posebno vnet ni vnet
    2. 2. izraža visoko stopnjo, mero
      1. a) dejanja, stanja sploh: hribe posebno ljubi; dežele, ki jih je vojna posebno prizadela; posebno pameten mož; posebno pisane so rože in metulji; ta praznik obhajajo posebno slovesno / pečenka mu gre posebno v slast
      2. b) dejanja, stanja glede na njegovo določilo: posebno njemu je bil zelo blizu; tu je zelo vroče, posebno poleti; veliko je naredil posebno na kulturnem področju; bogat posebno z rudami; posebno z očetom sta velika prijatelja; sam.: kaj mi imaš posebnega povedati; hoče biti nekaj posebnega; to ni nič posebnega; splošno, posebno in posamezno
SSKJ
práta -e ž (ȃ) nižje pog. pečenka: jesti prato; kos prate
SSKJ
prepír -a (ȋ) medsebojno izražanje nesoglasja z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro: prepir nastane, se začne; ekspr. vnel se je prepir; ekspr. končajte ta nesrečni prepir nehajte se prepirati; povzročiti prepir; obravnavati kaj s prepirom; dolg, glasen, hud, ekspr. nedolžen prepir; prepir med starši, s sosedi; ekspr. pristanem, da bo konec prepira da se ne bomo več prepirali; hrup, prepir in pretep / družinski prepiri; ekspr. filozofski, strankarski prepiri spori
// v prepiru ga je zelo žalil
// stanje, ki ga povzroči tako izražanje nesoglasja: odpraviti, poravnati prepir / živeti v prepiru s kom
● 
ekspr. vedno išče prepir se želi, hoče prepirati; preg. boljši močnik v miru kakor pečenka v prepiru
SSKJ
pridišáti -ím dov. (á í) prijetno dišeč se pojaviti: akacije so pridišale v sobo; pečenka je pridišala skozi priprta vrata; brezoseb. iz kuhinje je prijetno pridišalo
SSKJ
puránji -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na purane: puranja perut / puranja pečenka
    puránje prisl.: puranje rdeč obraz
SSKJ
slásten -tna -o prid., slástnejši (á) 
  1. 1. zelo okusen: slastna hrana; pripraviti zna veliko slastnih jedi; zadišala mu je slastna pečenka / to drevo ima debele in slastne sadove
  2. 2. ki vzbuja slast: slasten vonj po zrelem sadju
     
    ekspr. dogodka se je spominjal s slastnim veseljem z veseljem, polnim slasti
    slástno prisl.: pečenka slastno diši; slastno so se gostili
SSKJ
sóčen -čna -o prid., sóčnejši (ọ́ ọ̄) 
  1. 1. ki vsebuje veliko soka, tekočine: sočni listi, sadeži; sočna trava; češnje so sočne / sočna pečenka / na tej njivi je sočna prst prst, polna vlage, hranilnih snovi
     
    vrtn. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo; mesnat
  2. 2. ekspr. slikovit, bogat: pisateljev jezik je sočen; sočne primerjave
  3. 3. ekspr. slikovit, sproščen in nekoliko robat: sočen humor; sočni vzdevki
    ● 
    ekspr. njegov glas je bil prijeten in sočen poln, lepo zveneč; ekspr. sočne barve izrazite, žive; ekspr. sočne kletve nespodobne, nedostojne; ekspr. dekle ima sočne ustnice napete in rdeče; redko drevje je že sočno muževno
    sóčno prisl.: sočno preklinjati, pripovedovati; sočno zelena trava
Število zadetkov: 26