Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
bádnjak -a m (ȃ)
nar. belokranjsko dan pred božičem: na badnjak je bilo
♦ etn. panj, debelo poleno, ki na božični večer gori v peči
SSKJ²
bíga -e ž (í)
pecivo iz bele moke, sestavljeno iz manjših, med seboj sprijetih kosov: peči bige / tržaške bige
SSKJ²
blínec -nca m (ī)
nav. mn. pecivo iz tanko razvaljanega, navadno nevzhajanega testa: peči blince; jesti poparjene blince
SSKJ²
bôžič -íča m (ó í)
1. v krščanstvu praznik Kristusovega rojstva: obhajati božič; pričakovali smo te o božiču; darilo za božič
2. mn., nar. božič, novo leto in (sveti) trije kralji: ker je bila o božičih huda zima, ni mogel domov (I. Šorli)
♦ etn. panj, debelo poleno, ki na božični večer gori v peči
SSKJ²
brátev -tve tudi brátva -e ž (ȃ)
glagolnik od brati 4:
a) pravočasna bratev pri hruškah je važna
b) oktobra je pravi čas za bratev / iti v bratev
// nar. vzhodno čas trgatve: ob bratvi so ljudje spali kar na peči
SSKJ²
búhanje -a s (ū)
glagolnik od buhati: buhanje ognja iz peči; buhanje vetra / sliši se votlo buhanje eksplozij
SSKJ²
buhtéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. goreti z močnim plamenom: ogenj buhti; pren. v pesnitvi buhti življenje
2. oddajati vročino in vonj: iz peči vzeti hlebci buhtijo
    buhtèč -éča -e:
    buhteča bakla
SSKJ²
búkniti -em dov. (ú ȗ)
s silo in z zamolklim pokom udariti na dan: plamen bukne iz peči; pren. nenadoma je buknil upor
● ekspr. bukniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
SSKJ²
búrkle -kel ž mn. (ȗ)
orodje za premikanje loncev v kmečki peči: z burklami popravljati ogenj v peči; ropotala je po peči z burklami in lonci
♦ metal. priprava za prenos in nagibanje livarskih loncev
SSKJ²
cedíti -ím nedov., cêdi in cédi; cejèn (ī í)
1. pretakati skozi cedilo; precejati: cediti mleko; pren. bleda svetloba se je cedila skozi zamazana okna
2. po malem izločati: polž cedi sline; smreke cedijo smolo; mokra drva se cedijo v peči; ekspr. smokve se kar cedijo od soka
● ekspr. leno cediti besede skozi zobe zelo počasi govoriti; naroči si vina in ga počasi cedi pije; ekspr. ti si dobil vse, mi pa lepo sline cedimo si zaman želimo; pog., ekspr. kako jo cedi za nami teče
    cedíti se 
    zelo počasi in v majhnih količinah teči: dojenčku se cedijo sline po bradi; gnoj se cedi iz rane; kri se mu cedi po licu / ekspr. dež se cedi iz oblakov; brezoseb. od streh se je cedilo
    ●     ekspr. tam se cedi med in mleko je vsega dovolj; je zelo dobro; ekspr. sline se mu cedijo po klobasi zelo si je želi; ekspr. vino se je kar cedilo od miz bilo ga je v izobilju; ekspr. kar cedi se od prijaznosti je pretirano prijazen
    cedèč -éča -e:
    cedeča se smola
SSKJ²
cíngole -gol ž mn. (ȋ)
nar. cimbal: Ob nedeljah zjutraj so se navadno zbrali pri Hozjanovih, navijali strune na cingole, dremali pri peči in robantili, če katerega ni bilo točno (M. Kranjec)
SSKJ²
cmáriti -im nedov. (á ȃ)
1. nav. ekspr. počasi peči, navadno brez maščobe: pastirji cmarijo ribe na žerjavici; cmaril je meso med dvema vročima kamnoma
// slabš. peči, kuhati: celo dopoldne je cmarila, pa nima kaj postaviti na mizo; samo polento cmari; pren. ves dan se je cmaril na soncu
2. nar. cediti se, cizeti: Iz razpok na bosih nogah mu je cmarila počrnela kri (I. Koprivec)
    cmáriti se 
    od velike vročine izcejati maščobo, tekočino: smetana se je ob robu lonca cmarila; klobase so se cmarile v vroči peči / vlažna polena se cmarijo na ognju
SSKJ²
cmáziti -im nedov. (á ȃ)
ekspr. peči, kuhati: pri njih se je zmerom kaj cvrlo in cmazilo; pren. ves dan se je cmazil na vročem soncu
SSKJ²
cvíčkar -ja m (ȋ)
ekspr. kdor rad pije cviček: cvičkarji posebno cenijo pridelek iz Gadove peči
// kdor rad pije, poseda po gostilnah: gostilne so bile že dopoldne polne cvičkarjev
SSKJ²
cvíliti -im nedov., cvilíla tudi cvílila (í)
1. oglašati se z zelo visokim glasom: pes, prašič cvili / ženske so preplašeno vreščale in cvilile
// dajati cviljenju podobne glasove: zmrzli sneg cvili pod nogami; vlažna drva cvilijo v peči / kolo cvili; vrata, zavore cvilijo
2. slabš. (polglasno) jokati: otrok je bolan, pa vso noč cvili; nehaj že cviliti!
● ekspr. tepli smo se s fašisti, da je vse cvililo zelo, srdito bojevali
    cvilèč -éča -e:
    pes je cvileč zbežal; govoriti s cvilečim glasom; cvileč sopran; prisl.: ženske so se cvileče hihitale
SSKJ²
cvrléti -ím nedov. (ẹ́ í)
cvrčati: sinica cvrli / v peči je cvrlel ogorek
SSKJ²
čeléšnik -a m (ẹ̑) nar.
1. palice za sušenje pri kmečki peči: Na čelešniku, ki visi izpod stropa, se suši moder predpasnik in otroška srajca (E. Cevc)
2. zapeček: On, pastirček, je utrujen dremal na čelešniku, zdaj pa zdaj je moral utrniti tresko (F. Bevk)
♦ etn. stojalo za goreče trske
SSKJ²
čèp2 čêpa m, mest. ed. tudi čépu (ȅ é)
1. lesen zamašek, navadno za sode: odbiti sodu čep; zabiti čep v sod; sod pušča pri čepu; pijan ko čep zelo / luknjo v trupu čolna zapre z lesenim čepom; glinasti čep za livarske peči
2. teh. valjast ali stožčast predmet za povezovanje, spajanje: vijaki, matice, čepi; čep vtiča
3. agr. po obrezovanju preostali del mladike, navadno z dvema očesoma: čep na trsu / rezati na čep
♦ les. čep lesen del za sestavljanje, povezovanje lesenih delov; med. čep delček strjene krvi, ki zamaši žilo; gnojni stržen v mandeljnih; čepek; ušesni čep iz ušesnega masla; strojn. čep jeklen valjček, ki gibljivo veže ročice ali drogove; sornik; zool. čep manjša sladkovodna riba z vretenastim trupom in vitkim repom, Aspro zingel
SSKJ²
čólja -e ž (ọ̄)
nar. zahodno panj, čok: v peči sta tleli dve debeli čolji
SSKJ²
čvrčáti -ím nedov. (á í)
star. cvrčati: lastovke, murni čvrčijo / polena čvrčijo v peči
Število zadetkov: 318