Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
gréd ž, daj., mest. ed. grédi (ẹ̑)
1. strojn. palici podoben del stroja za prenašanje vrtilnega gibanja: na motorju je počila gred; gred se vrti tudi z osem tisoč obrati v minuti; jeklena gred; premer gredi / delovna gred glavna gred delovnega stroja; gnana, gonilna gred menjalnika; kardanska gred dvodelna, s kardanskim zgibom v sredi; krmilna gred; motorna gred kolenasta, na katero so vezane ojnice motorja; odmična gred ki odmika ventile s sedežev; pogonska gred glavna gred pogonskega stroja
2. palica, na kateri prenočuje, počiva perutnina: na gredi ni bilo niti ene kokoši / kokošja gred / v gozdu so zakasnele ptice iskale gredi
3. vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna; gredelj: ladijska gred; gred razbitega čolna
4. štirikotno obtesano ali obžagano deblo, zlasti v gradbenih konstrukcijah; tram: pritisnilo ga je med gredi, da je negibno obležal
♦ 
šport. vodoravno položen tram za telesne vaje, zlasti v ravnotežju
Celotno geslo Sinonimni
grédž
palica, na kateri prenočuje, počiva perutninapojmovnik
SINONIMI:
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik kardanska gred  pojmovnik mlinska gred
GLEJ ŠE SINONIM: gredelj, tram
SSKJ²
grêda1 -e ž (é)
1. štirikotno obtesano ali obžagano deblo, zlasti v gradbenih konstrukcijah; tram: vzdolžne in prečne grede stropa
2. palica, na kateri prenočuje, počiva perutnina; gred: kokoši so že šle na gredo; kokošnjak z gredami in vališči
3. vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna; gredelj: ladijska greda
♦ 
anat. debela plast živčnih vlaken, ki povezuje obe poluti velikih možganov; obrt. glavni prečni nosilec v strešnem povezju
Pleteršnik
hlastę́žən, -žna, adj. gierig, gefräßig, Cig., Lašče-Erj. (Torb.); povodnja perutnina, hlastežna po samih ribah in žabah, LjZv.; hlastežno smo pojedli kruh, LjZv.
Pleteršnik
izkodljáti, -ȃm, vb. pf. volno i., die Wolle auflockern, Z.; — perutnina se izkodlja, kadar se v pesku koplje, Z.
SSKJ²
játa -e ž (á)
1. večja skupina letečih ali plavajočih živali iste vrste: ribje jate; jata škorcev, vran / zbiranje rib v jate ob drstitvi; leteti, potovati v jatah
// nav. ekspr. večja skupina letečih ali plavajočih predmetov sploh: jata ladij, letal, strelic
// nav. ekspr. večja skupina česa sploh: jata otrok / vprašanje je vzbudilo celo jato misli
2. vsa perutnina, ki se goji skupaj: povečati jato; jata nesnic
Celotno geslo Pohlin
kura [kúra] samostalnik ženskega spola
  1. perutnina
  2. parna kost medenice v dimljah; sramnica

PRIMERJAJ: kuretina

SSKJ²
kúretina in kuretína -e ž (ú; í)
1. kokošje meso: rad je kuretino
2. star. kokoši, perutnina: goji kuretino
Pravopis
kúretina -e in kuretína -e ž, snov. (ú; í) jesti ~o; skup., star. kokoši, perutnina
Celotno geslo Pohlin
kuretina [kúretina] samostalnik ženskega spola

perutnina

PRIMERJAJ: kura

SSKJ²
líra2 -e ž (ȋ)
1. pri starih Grkih glasbilo s strunami, napetimi na okvir iz dveh ukrivljenih ročic: brenkati na liro / spremljati petje z liro; pren., vznes. rojenice so mu podarile liro; pesnikova lira je umolknila
2. teh. priprava, del priprave, podoben liri: zaklana perutnina se obešena na lirah pomika skozi dvorano
♦ 
astron. Lira ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je Vega
SSKJ²
marinírati -am nedov. in dov. (ȋ)
gastr. pripravljati ali konzervirati jed z marinado: marinirati meso, ribe
    mariníran -a -o:
    marinirane gobe, ribe; marinirana perutnina
SSKJ²
okrásen -sna -o prid. (ā)
1. namenjen olepšavi: okrasni predmeti / okrasni lonec za lončnice; okrasni robec v žepu na prsih; okrasni trakovi; okrasna keramika; okrasne resice; narediti pri podpisu okrasno vijugo / okrasni namen olepševalni; okrasna vrednost predmeta / okrasna umetnost dekorativna umetnost
2. ki se goji za okras: okrasne rastline; okrasno drevo, grmičje
♦ 
agr. okrasna perutnina; lit. okrasni pridevek ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo; obrt. okrasni šiv; okrasni vbod; tisk. okrasne črke; vrtn. okrasna bučka buča z drobnimi, različno oblikovanimi plodovi; okrasna koruza koruza z navadno pisanimi listi in majhnimi storži; okrasna paprika
Pleteršnik
perína 2., f. 1) = perutnina, V.-Cig.; — 2) das Federbett, Cig., Jan.; — 3) ein großes Blatt (von Kohl, Rüben u. dgl.), C., Vest.
SSKJ²
perjád -i ž (ȃ)
večje domače ali divje ptice: loviti, streljati perjad; skrbeti za perjad; otroci so se razbežali kakor perjad / povečati število perjadi / divja perjad
 
lov. poljska perjad fazani, prepelice; vodna perjad race, gosi
// perutnina: gojiti perjad; doma ima veliko perjadi
Pravopis
perjád -i ž, skup. (ȃ) loviti ~; redk. perutnina
Celotno geslo Etimološki
perọ̑ -ẹ̑sa s
Pleteršnik
perotnína, f. = perutnina, das Geflügel, M.
Celotno geslo Pohlin
perutje [perútje] samostalnik srednjega spola

večje domače ptice; perutnina

SSKJ²
perutnína -e ž (ī)
večje domače ptice, zlasti kokoši: gojiti, krmiti perutnino; bolezni perutnine; kokoši, race, gosi in druga perutnina
// meso teh ptic: peči perutnino; kupiti kilogram perutnine; teletina in perutnina
Število zadetkov: 27