Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
cérkev -kve ž, mn. stil. cerkvé (ẹ́) 
  1. 1. stavba, namenjena za krščansko bogoslužje: ljudje gredo iz cerkve; stati pred cerkvijo; božjepotna, farna, stolna cerkev; baročna, gotska cerkev; cerkev sv. Petra; hlad cerkve; vidi se stolp domače cerkve; tiho kakor v cerkvi / ekspr. cela cerkev je pela vsi ljudje v cerkvi
    ●     pog. hoditi v cerkev k verskim obredom; javno izpovedovati svojo vero; počutim se kot pes v cerkvi odveč, nezaželen
  2. 2. skupnost pripadnikov posameznih krščanskih veroizpovedi: cerkev to priporoča; izstopiti iz cerkve; anglikanska, katoliška, pravoslavna cerkev; avtoriteta cerkve; ločitev cerkve od države / Cerkev katoliška, pravoslavna cerkev
    ♦     rel. armenska, episkopalna, grška cerkev; vzhodna cerkev pravoslavna ali katoliška cerkev vzhodnega obreda; um. dvoranska cerkev cerkev z več ladjami, ki so vse enako visoke in ločene s stebri
SSKJ
cíncati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. pog. omahovati, pomišljati se: nekateri so dolgo cincali, preden so se odločili; ekspr. kaj toliko cincaš, naredi!
  2. 2. slabš. počasi hoditi ali voziti se: dobro uro bova cincala do vrha; že od jutra se cincamo z vlakom
    // redko klecajoče hoditi: pes cinca po treh nogah
  3. 3. redko majati se sem in tja: sključen voznikov hrbet cinca na vozu / konj cinca z glavo / preh. božala in cincala je otroka
SSKJ
cmévkati -am nedov. (ẹ̑) oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi, navadno tožečimi: otrok šibko cmevka / pes boječe cmevka
// slabš. govoriti, pripovedovati: kaj cmevkaš?
    cmevkajóč -a -e: cmevkajoče besede
SSKJ
cŕkati -am nedov. (r̄ ȓ) pog. poginjati: konji crkajo
● pog. v španoviji še pes crka od družabništva ni koristi
// nizko umirati: rajši se zdajle stegnem, kakor pa da takole počasi crkam
SSKJ
cŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) pog.  
  1. 1. poginiti: svinja mu je crknila
    ●     pog. v španoviji še pes crkne od družabništva ni koristi
    // nizko umreti: če crknem jaz, crkni še ti! pognal te bo na cesto, da boš crknil v kakšnem jarku
  2. 2. nehati delovati, odpovedati: avto, motor, radio crkne; zdaj je pa še elektrika crknila
    cŕknjen -a -o: crknjen konj
    ●     pog., ekspr. delal sem, da sem čisto crknjen zelo utrujen, zdelan
SSKJ
cúcek -cka m (ȗ) 
  1. 1. slabš. majhen, zanikrn pes: cucek bevska; garjav, pocesten cucek; moker kakor cucek zelo; stoji pred njim kakor polit cucek boječe, preplašeno; trese se kot cucek zelo
    // kot kletvica da bi te cucek!
    // pes sploh: nekega cucka je lovil
  2. 2. nizko pohleven, bojazljiv človek: dela z vami, kar hoče, ker ste taki cucki / kot psovka z besedo na dan, ti cucek
SSKJ
cvíliti -im nedov., cvilíla tudi cvílila (í) 
  1. 1. oglašati se z zelo visokim glasom: pes, prašič cvili / ženske so preplašeno vreščale in cvilile
    // dajati cviljenju podobne glasove: zmrzli sneg cvili pod nogami; vlažna drva cvilijo v peči / kolo cvili; vrata, zavore cvilijo
  2. 2. slabš. (polglasno) jokati: otrok je bolan, pa vso noč cvili; nehaj že cviliti!
    ●     ekspr. tepli smo se s fašisti, da je vse cvililo zelo, srdito bojevali
    cvilèč -éča -e: pes je cvileč zbežal; govoriti s cvilečim glasom; cvileč sopran; prisl.: ženske so se cvileče hihitale
SSKJ
čávsniti -em dov. (á ȃ) 
  1. 1. hitro, sunkovito približati se čemu s kljunom: čaplja je zdaj pa zdaj čavsnila po ribi
  2. 2. hitro, nepričakovano zgrabiti z zobmi, s kljunom; šavsniti: pes jo je čavsnil v roko
SSKJ
človékov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na človeka: človekovi predniki; pes je človekov prijatelj; področja človekove dejavnosti / človekova notranjost; človekova osebnost
♦ jur. človekove pravice pravice, ki pripadajo človeku neglede na raso, jezik, versko ali politično pripadnost; rel. Sin človekov Kristus
SSKJ
črnávs -a m (ȃ) slabš. kdor ima črne lase, temno polt: ne maram tega črnavsa
// ekspr. črna žival, navadno pes: črnavs je divje zalajal
SSKJ
črnodlák in črnodlàk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima črno dlako: črnodlak pes
SSKJ
črnúh -a m (ū) slabš.  
  1. 1. človek črne rase; črnec: gruča črnuhov
    // kdor ima črne lase, temno polt: bil je dolg črnuh pegastega obraza
  2. 2. italijanski fašistični vojak: črnuhi so vdrli v vas
  3. 3. desničar, klerikalec: pri volitvah so zmagali črnuhi
    // duhovnik: mimo je prišel neki črnuh
  4. 4. črna žival, navadno pes: črnuh je divje lajal
SSKJ
čuváj -a m (ȃ) 
  1. 1. kdor poklicno kaj čuva: podjetje bo zaposlilo dva nočna čuvaja; gozdni, lovski, poljski čuvaj; čuvaj parka / na obzidju so stražili budni čuvaji stražarji
    ♦     žel. progovni čuvaj uslužbenec, ki na določenem odseku pregleduje progo, zapira in odpira zapornice
    // zastar. čuvar: čuvaj reda, morale
  2. 2. pes, ki čuva stanovanjsko poslopje: na dvorišču jih je oblajal čuvaj; kupiti psa čuvaja
SSKJ
čúvati -am nedov. (ū) 
  1. 1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa: pes čuva hišo; čuvati gozd pred požarom; čuva jo ko punčico svojega očesa
    // imeti v oskrbi, varstvu: pastir čuva čredo; čuvati avtomobile na parkirnem prostoru; čuvati sosedovega otroka
  2. 2. prizadevati si, da se kaj ohrani: čuvati obleko / čuvati javni red, samostojnost
  3. 3. zastar. posvečati čemu vso skrb; bedeti: kapitan čuva nad usodo ladje
    čúvati se paziti se, izogibati se: čuvati se psa / čuvati se prenagljenosti
    čúvan -a -o: skrbno čuvana skrivnost
SSKJ
dákel -kla tudi dákelj -na [kəl] m (á) majhen lovski pes z zelo kratkimi nogami in dolgim trupom; jazbečar: dakel je dober jamar
SSKJ
dánec -nca m (ȃ) v zvezi veliki danec velik delovni ali hišni pes vitke postave s krepkim oprsjem in zelo kratko dlako; doga: posestvo straži veliki danec
SSKJ
dávež -a m (ȃ) lov. pes, ki zadavi obstreljeno ali ujeto divjad
SSKJ
dáviti -im nedov., tudi davíla (á ā) s stiskanjem grla oteževati, onemogočati dihanje: zgrabil ga je za vrat in ga davil; zanka ga je davila za grlo / jok, kašelj ga je davil; brezoseb. davilo jo je v grlu; pren. jeza, skrb, strah davi
// moriti s stiskanjem grla: dihur davi kokoši; mačka davi miši; pren. glad, kuga davi ljudi
● ekspr. izgubila sem se, je davila skozi jok jecljaje, pretrgano govorila
    dáviti se 
    1. 1. težko požirati, kar je obtičalo v grlu: pes se davi s kostjo / ekspr. otrok se davi z močnikom ga nerad, posili jé, požira
      ●       ekspr. krčevito se je davila z besedami težko, pretrgano je izgovarjala besede
    2. 2. imeti močne krče v grlu kot pri bruhanju: davil se je, a ni mogel bruhati; kar davil se je od smeha
    davèč -éča -e: daveč občutek tesnobe; na grlu je čutil daveče prste
    dávljen -a -o: ugotovili so, da je bila žrtev tudi davljena
SSKJ
desétkrat prisl. (ẹ̑) izraža deset ponovitev: desetkrat sedem je sedemdeset; desetkrat prepisati / meter je desetkrat daljši kot decimeter; desetkrat tolikšna hitrost; desetkrat manj
// ekspr. veliko, dosti: njihov pes je desetkrat hujši; desetkrat lepši je, kot je bil
SSKJ
díngo -a m (ȋ) divji pes, ki živi v Avstraliji
Število zadetkov: 585