Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

blógerski blógerska blógersko in blôgerski blôgerska blôgersko pridevnik [blógerski] in [blôgerski] ETIMOLOGIJA: bloger
bôksarice bôksaric množinski samostalnik ženskega spola [bôksarice] ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. boxers poenobesedeno iz boxer shorts ‛boksarske kratke hlače’
Geologija
bornít -a m
búča búče samostalnik ženskega spola [búča]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
      1.1. plod te rastline
      1.2. ta plod kot hrana, jed
    2. posoda, steklenica trebušaste oblike
      2.1. stekleni del svetila take oblike
    3. ekspresivno glava, zlasti človeška
    4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
cókel cókla samostalnik moškega spola [cókəl]
    1. navadno v množini obuvalo z navadno nepregibnim debelim lesenim, gumijastim podplatom, brez zadnjega zgornjega dela, ki se natakne; SINONIMI: cokla
    2. neformalno spodnji del fasade za zaščito stavbe pred vlago
ETIMOLOGIJA: cokla
Celotno geslo ePravopis
Češko-moravska planota
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Češko-moravske planote samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
planota, ki se razteza med Češko in Moravsko
IZGOVOR: [čéško-moráu̯ska planôta], rodilnik [čéško-moráu̯ske planôte]
endívija endívije samostalnik ženskega spola [endívija]
    1. glavnata solata z daljšimi čvrstimi listi z nazobčanim robom
      1.1. listi te solate kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Endivia in it. indivia iz srgr. entýbia iz entýbion, prevzeto iz nekega semit. jezika - več ...
Celotno geslo Frazemi
hvála Frazemi s sestavino hvála:
hvála bógu, hvála lépa, niti hvála ne rêči, péti hválo kómu/čému, [sicér pa] hvála kómu za kàj, še hvála ne rêči
jéšč jéšča jéšče pridevnik [jéšč]
    ki rad, veliko jé
ETIMOLOGIJA: jesti
klékljarski klékljarska klékljarsko pridevnik [klékljarski] ETIMOLOGIJA: klekljar
SSKJ²
magazín tudi magacín -a m (ȋ)
1. zaprt prostor za shranjevanje česa, navadno izdelkov; skladišče: s tovornjaka so nosili velike vreče v magazin; v magazinih leži veliko blaga; magazin za knjige
2. voj. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v puško, nabojnik: izprazniti magazin; dati naboje v magazin / ekspr. izstreliti cel magazin
3. star. blagovnica1, veleblagovnica: ogledovati si izložbe velikih magazinov / modni magazin
4. star. prodajalna, trgovina: v magazin je šla kupit nekaj stvari / narodni magazin; okrajni magazin
5. publ. ilustrirana, zabavna revija: brati magazine; izložba s stripi in magazini / filmski, modni magazin
// pestra zabavna radijska ali televizijska oddaja: filmski, zvočni magazin
♦ 
strojn. posoda pri obdelovalnih strojih s kosi za obdelavo
SSKJ²
orkéster -tra m (ẹ́)
1. večja skupina
a) instrumentalistov, ki izvaja glasbeno delo: orkester je zaigral uverturo / v orkestru igra (na) violino / plesni orkester ki izvaja plesno glasbo; komorni ali mali orkester manjši od simfoničnega; simfonični ali veliki orkester sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkal
 
glasb. jazz orkester ki izvaja jazz
b) glasbenih instrumentov takih instrumentalistov: napisati skladbo za orkester / koncert za violino in orkester / godalni, pihalni orkester; pren., ekspr. v gozdu se je oglasil orkester ptičev
// ekspr., z rodilnikom velika, navadno pestra količina, množina: orkester čudovitih barv
2. glasb. prostor med odrom in poslušalci za glasbenike in dirigenta: glasbeniki so počasi prihajali v orkester
Celotno geslo Etimološki
ostȓv -i in ostrvȋ ž
personalizácija personalizácije samostalnik ženskega spola [personalizácija]
    1. prilagoditev, izdelava česa takó, da ustreza potrebam, željam posameznika, določenega uporabnika
      1.1. postopek, pri katerem se vnaprej pripravljene dokumente, kartice, vstopnice zapolni z osebnimi podatki posameznika, določenega uporabnika
    2. delovanje, proces, pri katerem se izpostavlja identiteta, pomen, vpliv posameznika pri čem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Personalisation, angl. personalisation, frc. personnalisation, iz personalizirati
SSKJ²
péster -tra -o prid., péstrejši (ẹ́)
1. iz zelo različnih elementov zanimivo, privlačno sestavljen: spored je bil dovolj pester; pestro delo; idejno, oblikovno pester / pestro življenje / pestra druščina
// ki se po značilnostih zelo razlikujejo med seboj: ima pestre izkušnje; to so zelo pestra vprašanja / pestre barve
2. star. ki je zelo različnih barv; pisan: pestra preproga; pestra krila metuljev
    péstro prisl.:
    pestro oblečen
Geologija
péstra bákrova rúda -e -e -e ž
Jezikovna
Skladenjske variante: »vedno več« ali »vse več«; »stališče o« ali »stališče do«

Določeni lektorji strogo popravljajo zveze vedno več in vedno manj v vse več in vse manj. Na korpusu Gigafida pa najdem ogromno zadetkov ene in druga variante. Bi se morali lektorji kljub temu zvezama vedno več in vedno manj izogibati? Prav tako sem na Gigafidi našla veliko primerov zvez stališče o nečem (npr. o pomembnih družbenih vprašanjih) in stališče do nečesa (npr. do pomembnih družbenih vprašanj). SP navaja zgolj stališče do, pa tudi nekateri lektorji strogo popravljajo v stališče do. Sta pravilni obe zvezi?

SSKJ²
tápas -a in -- m (ȃ)
španska jed, ki se navadno postreže kot prigrizek ob pijači: odlični, okusni tapasi; pestra izbira različnih vrst tapasov / zabava s tapasi na kateri se strežejo tapasi / španski tapas
Celotno geslo Frazemi
vkopán Frazemi s sestavino vkopán:
obstáti kot vkopán, státi kot vkopán
SSKJ²
žánrskost -i ž (á)
lastnost, značilnost žanrskega: skupino odlikuje pestra glasbena žanrskost / žanrskost literature
Število zadetkov: 20