Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
cèntimèter -tra m centimeter: Eden centiméter szkoro malo dugsi AI 1875, kaz. br. 6; koliko méterov i centiméterov zadene AI 1875, kaz. br. 6; pét centimetere debela AI 1878, 20
Prekmurski
čèden -dna -o prid. pameten, razumen: mouder i cseden KŠ 1771, 750; ſzem jasz vſzebi nej cseden BKM 1789, 368; kcsednomi mou'zi KŠ 1771, 23; csedno 'zivlenye BRM 1823, VII; z-ſzvojim csednim ponáſſanyem KM 1796, 58; Bojdite csedni KOJ 1845, 89; Pét ji je pa 'znyih bilou csedni KŠ 1771, 83
čednéjši -a -e pametnejši, razumnejši: da ti csednejsi premiszlivsi tou KOJ 1833, VI
Prekmurski
čütéjnje tudi čǘtenje -a s
1. čut, občutek: Csütejnye KMS 1780, A2; Érzék; csütejnye KOJ 1833, 182; dragsega csütejnya KM 1783, 246; Ma dobro čütejnje AI 1878, 16; z-csütényem KAJ 1848, 14; moja csütejnya KM 1783, 5; ſzvoja csütejnya KM 1790, 76
2. čut, čutilo: Csütênya mam pét BJ 1886, 40
Prekmurski
dúgi -a -o prid.
1. dolg, ki ima med skrajnima koncema veliko razsežnost: dúgi KOJ 1833, 160; da je tó jáko dugi racsun AI 1875, kaz. br. 6; Dô je dugi AIN 1876, 12; od drevja duga szénca AI 1875, kaz. br. 7; opice májo dugi rép AI 1878, 7; gouſzto dúgo bradou KŠ 1771, 432; Gori je tak vzéo edno dúgo pavozino KM 1790, 38; do gle'znya vdúgom gvanti KŠ 1771, 768; z-ednoga kraja po dúgom erdecse ténke linije KOJ 1845, 6; szo meli velke na pét sészt mil dúge z-zemlov notrozagrajene oploute KOJ 1848, 6; Na dugi stolicaj deca eden kre drügoga sedíjo BJ 1886, 3
2. ki traja veliko časa: na racsún dávanya ſzlü'zi dúgi 'zitek SM 1747, 35; Matu'sálema dúgi 'sitek je velikoga gláſza KM 1796, 10; bodes dúgoga vrejmena na zemli KŠ 1771, 586; ako dugi sitek ti seles imeti SM 1747, 88; Steri poszlavec na dugo vrêmen vösztáne, tákse AI 1875, kaz. br. 3; pod obrázom dugi molitev KŠ 1771, 76; Na duge (glasnike), kak AIN 1876, 6
dùgši -a -e daljši: je vnougom meſzti dugsi KŠ 1771, 102; Eden centimeter szkor malo dugsi od ½ páleca AI 1875, kaz. br. 6; Od lahkéta je pa méter dugsi AI 1875, kaz. br. 6; velki kak edno tele, ešče malo dugši AI 1878, 11
Prekmurski
dvàjščica -e ž dvajsetica, novec za dvajset krajcarjev: Dvajscsicza KM 1790, 94; skolniki pri odhájanyi, ki dvájsiczo, ki deszetko, v-prijiscso vteknoli KOJ 1845, 18; vövzévsi edno dvajscsico, erkao je KAJ 1870, 135; sze vladársztvi pét dvajscsic plácsa AIP 1876, br. 8, 3
Prekmurski
éni tudi éjni -a -o kaz. zaim. tisti: eni tören z-léda plava AIP 1876, br. 3, 7; ena je tvoja AIN 1876, 38; V-êno vrôcso zvêzdo leti KAJ 1870, 94; I etomi je dáo pét talentumom, ejnomi pa dvá, ovomi pa ednoga KŠ 1771, 84
Prekmurski
èti prisl. tu, tukaj: Májo, neili ſzamo eti vu nevoljái SM 1747, 30; ſzvetloſzt Od'zené eti vſzo temnoſzt KŠ 1754, 273; nemamo eti vecs, nego pét lejbov krüha KŠ 1771, 48; mocsno vörjem, ka ſzi ti eti KM 1783, 3; Kteri eti trpite BKM 1789, 12; peszmi eti pred tébe polo'zene KAJ 1848, X; Eti i v-nebészaj KAJ 1848, 5
Prekmurski
fertáo -ála m
1. četrt, četrti del merske enote: komaj eden fertáo vore v-toploj hi'si neháli SIZ 1807, 42; Pri pét fertáli lahkéti méter szkoro z-ednim pálecom dugsi AI 1875 kaz. br. 6; Eden hektoliter szkoro toliko dr'zi kak eden i tri fertále akôv AI 1875, br. 1, 3
2. posoda za tako mero: Etaksa poszôda je kebel, skaf, fertál i oktál KAJ 1870, 65
Prekmurski
gečméni tudi gječméni -a -o prid. ječmenov: z-dvajſzetimi kolácseczi gecsménoga krüha nahráno KM 1796, 77; pét lejbov krüha gyecsménoga KŠ 1771, 282
Prekmurski
gládek -dka -o prid. gladek: Da mi ne vzeme nyegva glatka Lá'z BKM 1789, 416; glatka Lá's SŠ 1796, 145; Kamenica je gladka KAJ 1870, 7; Ténki i gladki sinyek má KAJ 1870, 88; vzéo je Dávid ſz-potoka pét glatki kámnov KM 1796, 56; i skráblanycze na glatke poti KŠ 1771, 173; Zmaſznimi i glatkimi ricsmi KŠ 1754, 173
gládši -a -e bolj gladek: Nyega vüszta szo gladsa od zmôcsaja TA 1848, 44
Prekmurski
gnéjzdo -a tudi gnezdó -á s gnezdo: fticze nebeſzke ſzi gnejzda naprávlajo na vejkaj KŠ 1771, 44; lüknye májo, i fticze nebeſzke gnejzda KŠ 1771, 26, 210; lüknye májo, i fticze nebeſzke gnejzda KŠ 1754, 108; szi je eden piszani lêpi fticsek gnezdô napravo KAJ 1870, 14; Vu gnezdê je pét lepi mládi bilô KAJ 1870, 14; pren. Gde szo nam nasa gnezdá KAJ 1870, 27; Djánya po'zelejnye na formo gledoucs pa ſzvoje gnejzdo vetoj devétoj zapouvidi má KŠ 1754, 61
Prekmurski
járem -rma m
1. jarem, priprava: Járom; járem KOJ 1833, 161; 'zrbéti pod járem navajene oſzelnicze KŠ 1771, 68; járme i drugeféle, skéri narédijo KOJ 1845, 42
2. par volov: pét jármov gyünczév ſzam küpo KŠ 1771, 220
3. nadloga, stiska, sužnost: Ár je járem moj haſznoviti KŠ 1771, 37; csemérne ſzmrti pre'saloſztni járem SŠ 1796, 147; Právde járem ſzo ni naſſi otsáki noſziti nej mogli KŠ 1754, 68; Vzemte na ſzé járem moj KŠ 1771, 37; vr'zmo z szébe nyih járem TA 1848, 3; Steri ſzlugi ſzo pod jármom KŠ 1771, 642
Prekmurski
kóga ozir. zaim.
1. kar: Ne poſelei tvojega blisnyega ani nikaj kaje nyegovo TF 1715, 17; nikai kaie nyegovo ABC 1725, A4b; Morem vzéti jaſz tou ſzkrühom, Ka je ſzkri'za viſzilo KŠ 1754, 258; Vſze, kou ſze vmeſzárniczi odáva, jejte KŠ 1754, 211; Na ime, ka ſze Nouvoga Zákona knig doſztája KŠ 1771, A2b; Teda ſze je ſzpunilo, ka je povejdano od Jeremiás proroka KŠ 1771, 8; Boug je ſztvouro vſze, ka jeſzte KMK 1780, 9; I dáj mi k-ſzebi vlejcsi Ka je k-haſzki mojoj düsi SŠ 1796, 3; vuvſzem, ka je dobro podlo'sna biti SIZ 1807, 10; Vſze, Ka ſze mi kvárno vidi BRM 1823, 10; gléda na tô, ka je prav TA 1848, 9; je vsze na pobêgi, ka lih odbej'sati more KOJ 1848, 4; Ka Boug csini, vſze dobro je SM 1747, 75; neg ko neſcsem, tou cſinim SM 1747, 68; Kako ocsa ſzvojoj deczi, kou ga proſzi, ne dá preczi SM 1747, 73; ne cſinite, ká vam právim KŠ 1754, 105; ino tak meni lejhko dá, kou ga proſzim KŠ 1754, 180; Csi ſze zadovolimo, ka on nám dá KŠ 1754, 14; Ka pa preczi nemres zapopádnoti, ſztvojom i zdrügi pomocsjom zgrüntávaj KŠ 1771, A8a; je vö dao ſtámpati, ka je pred nyim niſcse ne cſinijo BKM 1789, 3b; Ka ſzi hüdoga ti vcſino, Tou ti je odpüscseno BKM 1789, 15; Poſzlühnimo, Na koj náſz vcsi ſzvéto piſzmo BKM 1789, 62; Ne gúcsi ono, ak dobro nevejs KM 1790, 16; vsze, ka tü potrebüje, z-szebom prineszti KOJ 1845, 8; Moremo 'ziveti sztoga, ka je nam vküp szpraviti mogôcsno bilo AI 1875, kaz. br. 8; vse na pepél pôžgao, ka je pri hiži najšao BJ 1886, 9; da, vu kom prouti vám gucsijo, vas 'zitek dicsijo KŠ 1771, 706; tiſzto, ſtero ſzprávoga ſzrczá zhája, i vkom ſze ſzpominamo zBo'ze velike dobroute BKM 1789, 7b; pét lejbov krüha, ſzkim ſze je pétjezero naſzitilo KŠ 1771, 53; Szkém stoj láda, on je ládavec AIN 1876, 16; Ne lübte ete ſzvejt, niti, ká ſzo vu etom ſzvejti KŠ 1754, 12; ſzlabo od miſzli, odpüſzti mi je ne racsunai k-nyim mene, ké ſzem vcſinil pröd tebe SM 1747, 68
2. v vezniški rabi ki, kateri: ja ſzam ſzebe vſzegaveics na tvoio volio, kaie vſzigdár nai bolsa, zavüpam SM 1747, 57; On náſz znevoul oſzlobodi, ka je na náſz zdai prisla SM 1747, 79; je tvoja rejcs, Liki gorécsa ſzvejcsa, Ká mi pout ká'ze vſzegavejvcs KŠ 1754, 253; tvoie Zvelicſanye, ko ſzi ſzpravil pred obliczem vſzega lüdſztva SM 1747, 58; radoſzt i moucs, Kou cslovik potrebüje KŠ 1754, 265; rejcs Bo'zo on vſzigdár poſzlüsa, Na ko on paſzko vſzo náj vékſo imá BKM 1789, 186; i na kou gléda vſze hotejnye nyega BKM 1789, 186; Ono ſzemen .. Na kamni kou oſztáne BKM 1789, 179; Záto nyega Neſztanoma Bom vu vſzem naſzledüvau, ka bo on zapovidávau SM 1747, 75
Prekmurski
kàmeni -a -o prid.
1. kamnit: Kamena tábla KAJ 1870, 7; Tvoj pét rán meni da bode Meſzto te goré kamene SŠ 1796, 162; Boug je na dvei kameni Tabli ſzvojo ſzvéto zápoved gori napiſzao TF 1715, 12; na dvej kameni Tábli ſzpiſzano deſzétero zapouvid vo dáo KM 1796, 38; Bilou je pa tam séſzt kameni vejder KŠ 1771, 268; da bi ne molili bolvane, medene i kamene KŠ 1771, 783; da bi ſze kak na kamena mejſzta ne namerili KŠ 1771, 426; nej, na kameni táblaj, nego na KŠ 1771, 533; ſzpremini Na vino voda vkameni, Séſzt vejdraj BKM 1789, 54; pren. vzemem ſzrcé kameno ſztejla vaſſega KŠ 1754, 96; Razmécsi nam okorna, Trda ſzrczá i kamena BKM 1789, 118
2. v zvezah: kameni oli nafta: Kameni-oli je rada gorljiva tekočina AI 1878, 55;
kamena bajca kamnolom: je szkrita ta bogata kamena bajca KAJ 1870, 80;
kamena sol kamena sol: Kühinjska ali kamena sol se AI 1878, 54
Prekmurski
kčàsi prisl. takoj: Tou je, vſze grejhe kcsaſzi 'znyihovov kaſtigov navküp KŠ 1754, 135; Po tom ſze je ſzkázao vecs pét ſztou bratom kcsaſzi KŠ 1771, 521; ali Boug je k-csaſzi nyihov jezik zmejsao KM 1796, 14; Gdate mi kcsaszi doszta ténte tecsé z-pera KAJ 1870, 7
Prekmurski
lakét in lahkét -a m
1. del roke med zapestjem in komolcem: Ulna Lakét KMS 1780, A7b; 'Zidovje csi do laktá neoperéjo rouk, ne jejjo KŠ 1771, 122; Csi sze nam rame v-laktê nebi obracsale KAJ 1870, 34
2. stara dolžinska mera: 4. Lahkét AI 1875, kaz. br. 6; Od lahkéta je pa méter dugsi AI 1875; Pri pét fertáli lahkéti méter szkoro z-ednim pálecom dugsi AI 1875; Sto pa zváſz ſzkrblivajoucs more pridati k Viſzokoſzti ſzvojoj eden lakét KŠ 1771, 20; z-kêm je návada meriti? Szabô z-laktom, teszács z-colom KAJ 1870, 65; I zmero je nyegovo zidino na ſztou ſtirideſzét i ſtiri lakti ſzclovecsov merov KŠ 1771, 806; ár ſzo nej dálecs bili od zemlé, nego liki na dvejſztou lakti KŠ 1771, 334; Goliát, fotiv, séſzt lakti, i edno poudlanczo viſziki KM 1796, 55; nego je i ober vſzejh gour, i náj visiſſi bregouv voda na petnájſzet laktouv viſſe naſztánola KM 1796, 12; Vküp 148 ¾ lahkétov je toliko kak 115” 58' AI 1875, kaz. br. 6
Prekmurski
léjb -a m hleb, hlebec: ſzi ſtiri ſztou lüſztva ſzedem lejb krühom naſzito KŠ 1771, 835; niti ſze ne ſzpomenéte z-ti pét lejbov krüha KŠ 1771, 53; i te lebe poſztávlenya je vzéo KŠ 1771, 182; Szpetimi lejbmi ſze vecs 5000. lüſztva nahráni KŠ 1771, 47
Prekmurski
lístek in lístik -tka m listek, del rastline: Pét môdri lisztékov (kehli) obrázi nyé korino KAJ 1870, 101; Szkoz listik je zacsüla mlado'zenca AIP 1876, br. 2, 6; za vszákoj lisztiki ro'ze je mela edno szpálnico AIP 1876, br. 2, 6; ſzta zfigovoga drevá liſztke vküpe plela SM 1747, 6
Prekmurski
Makabèuš -a m Makabejec: Matatiás Makabeus je pét dvajſzeti jezér KM 1796, 83
Prekmurski
mìla -e ž milja: Grozoviten glás ma [lev] i ga na pol mile začüti AI 1878, 11; I kikoli te bode primárjao ne edno milo zemlé KŠ 1771, 17; szo meli velke na pét sészt mil dúge oploute KOJ 1848, 6; On je na 14 mio dúgi 'slejb vcsino szkopati KOJ 1848, 121; Ti tvoj dr'zis grob na ſztou mio BKM 1789, 408; od Rima na tri mile KM 1796, 131; Dalecsino dve etaksi vör, ali stiri jezero kláftrov, milo zemlé zovéjo KAJ 1870, 66
Število zadetkov: 68