Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Vorenc
duhovski prid.F11, breviariumduhouske buque ṡa molitou; caeremoniaduhovṡka ſhega; castimonia, castitaszhiſtoſt, brumnoſt ... sacerdotalisfarṡhka, duhouṡka; catechesisen duhovṡki nauk v'rizhéh te vere; ordinatush'duhovṡkimu ſtanu ṡhègnan; ordines sacritá pèti, ſheſti, inu ſedmi duhouṡki ṡhègen; pontificia, -orumbuque ṡa duhouṡke ceremonie; regulaviṡha eniga duhovṡkiga ſtanú; regularis, -rev'duhovṡkim ſtanu; spiritualis, -leduhovṡki, duhovni; status religiosusduhovski ſtán, ali duhovni
Celotno geslo Sinonimni
dúma -e ž
lit. lirsko-epska ukrajinska ljudska pesempojmovnik
SINONIMI:
lit. dumka
GLEJ ŠE SINONIM: parlament
SSKJ²
dúpleks -a m (ȗ)
1. glasb. petje ali igranje, posneto tako, da se sliši podvojen glas istega pevca ali instrumenta: peti, posneti popevko v dupleksu
2. ptt telegrafiranje, ki omogoča istočasen prenos dveh sporočil v nasprotnih smereh: telegrafirati v dupleksu; v prid. rabi: dupleks telegrafija
 
papir. dupleks karton karton iz dveh ali več plasti, od katerih je ena iz boljše snovi
Pravopis
dúpleks -a m, pojm. (ȗ) peti popevko v ~u |podvojeno|; telegrafirati v ~u
Celotno geslo eSSKJ16
dva3 dvej/dvi dvej glavni števnik
1. izraža število 2; SODOBNA USTREZNICA: dva
2. sestavina večbesednih glavnih in vrstilnih števnikov, v katerih nastopa dva in desetica; SODOBNA USTREZNICA: dva...; danes pisava skupaj
2.1 sestavina glavnih števnikov
2.2 sestavina vrstilnih števnikov
FREKVENCA: približno 2000 pojavitev v 42 delih
Prekmurski
dvàjseti i péti ~ ~ -a ~ ~ -o vrstil. štev. petindvajseti: Dvajszeti i péti (XXV.) táo KŠ 1771, 83; Dvajszeti, i péti táo KM 1796, 57, 116
Celotno geslo eSSKJ16
dvečiti -im (dvečiti, gvečiti) nedovršni glagol
kdo; kaj, s čim drobiti z zobmi; SODOBNA USTREZNICA: žvečiti, gristi
FREKVENCA: 9 pojavitev v 6 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dvignuti -em dovršni glagol
1. kdo; kogatož., s prisl. določilom kraja premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega; SODOBNA USTREZNICA: dvigniti
1.1 v zvezi dvignuti oči, kdo; kaj pogledati, usmeriti pogled kvišku
2. kdo; česa [rodilnik količine] s prijemom/prijemi narediti, da kaj ne leži več na tleh; SODOBNA USTREZNICA: pobrati
3. kdo; kaj narediti, da kaj pride k osebku, zlasti s prijemom z roko; SODOBNA USTREZNICA: vzeti
4. kdo; kogatož., s prisl. določilom kraja narediti, doseči, da kdo pride s kakega mesta, na kako mesto; SODOBNA USTREZNICA: spraviti
5. kdo; česa [rodilnik količine], zoper komu narediti, povzročiti, da se kdo upre; SODOBNA USTREZNICA: dvigniti
6. kdo; kogatož., čez koga z neprimernim ravnanjem narediti, povzročiti, da se kdo odzove nanj s silo; SODOBNA USTREZNICA: dvigniti
FREKVENCA: 7 pojavitev v 1 delu
Betonske konst.
dvóčlénkasti lók -ega -a m
SSKJ²
dvóglásen -sna -o prid. (ọ̑-ā)
glasb. komponiran za dva glasova: dvoglasna melodija, pesem / dvoglasno petje
    dvóglásno prisl.:
    dvoglasno peti
SSKJ²
dvóje -ih tudi -- štev. (ọ̑)
skupina dveh enot
a) pri množinskih samostalnikih: dvoje ust, vilic, vrat / dvoje oči; dvoje čevljev dva para
b) pri drugih samostalnikih: dvoje prijateljev; dvoje oken dve okni; načel je dvoje perečih vprašanj
// skupina dveh različnih enot: imela sta dvoje otrok, dečka in deklico; prisl.: na dvoje preklati; vsega ima po dvoje; vse vidi po dvoje; igrati, peti, plesati, veslati v dvoje
 
klada je šla na dvoje se je razklala; pog. na dvoje sta si sprta sta; lonec je na dvoje razbit; sprehodi v dvoje sprehodi dveh oseb, navadno moškega in ženske
 
alp. naveza v dvoje dva, navezana na isti vrvi
SSKJ²
é1 -- in -ja [é êjam (ẹ̄ ē)
šesta črka slovenske abecede: polglasnik se navadno zapiše z e; trije e-ji; vse eje bere ozko / različni ojačevalci okusa so na embalaži navadno označeni z E-ji E-številkami; nekateri na videz zdravi izdelki vsebujejo veliko sladkorja, maščob in E-jev snovi, označenih z E-številko
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: ozki e; široki e
    é -- kot imenovalni prilastek
    šesti po vrsti: točka e ne potrebuje razlage / dijak iz 2. e
     
    glasb. ton e ton na tretji stopnji C-durove lestvice; med. vitamin E
    é- prvi del zloženk
    1. nanašajoč se na e: vozniški izpit E-kategorije / 2. e-razred
     
    kem. E-številka identifikacijska številka aditiva; glasb. E-dur durov tonovski način s štirimi višaji; e-mol molov tonovski način z enim višajem; med. E-vitamin; šah. kmet na e-liniji v peti navpični vrsti z leve strani
    2. elektronski: e-konferenca; e-pošta; e-šola / e-potrošnik
Celotno geslo eSSKJ16
ekstravagant -a samostalnik moškega spola
papeško pismo, ki vsebuje rešitev konkretnega cerkvenopravnega problema in sprva ni bilo vključeno v eno izmed zbirk kanonskega prava
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Betonske konst.
ênočlénkasti lók -ega -a m
SSKJ²
ênoglásen1 -sna -o prid. (ē-ā)
glasb. komponiran za en glas: enoglasna melodija / enoglasno petje
    ênoglásno prisl.:
    enoglasno peti
Pravopis
ênoglásno nač. prisl. (é/ȇá; é/ȇȃ) glasb. ~ peti
SSKJ²
épsilon -a m (ẹ̑)
peta črka grške abecede: napisati epsilon [ε]
    épsilon -- kot imenovalni prilastek
    peti po vrsti: velikost kota epsilon
SSKJ²
etuda -e [etída tudi etúdaž (ȋ; ȗ)
glasb. instrumentalna ali vokalna skladba, namenjena za vajo: igrati, peti etude
// instrumentalna skladba, v kateri avtor obravnava kak tehnični problem: klavirska etuda; simfonične etude; Chopinova etuda
SSKJ²
êvergrin in évergrin tudi evergreen -a [tretja oblika êvergrin in évergrinm (ȇ; ẹ̑)
dolgo časa splošno priljubljena zabavnoglasbena skladba, zlasti popevka, zimzelenček: peti evergrine; plošča z evergrini
Celotno geslo Sinonimni
evergrín -a m
glasb., žarg. dolgo časa splošno priljubljena popevka
SINONIMI:
ekspr. zimzelena melodija, ekspr. zimzelenček
GLEJ ŠE SINONIM: popevka
Število zadetkov: 683